Simona Rebolj

« | | »

AVATAR ali NEZNOSNA PLEHKOST BIVANJA

18.01.2010

PASJE ŽIVLJENJE

Današnja kapitalistična diktatorska realnost očitno ravno dovolj žali človekovo dostojanstvo, da se širijo debate o malo in velikoobsežnih zarotah, ki za razliko od bolj neposrednih zgodovinskih diktatur prevzemajo funkcijo palice, da bi zagotovile želeno pokornost večine znotraj latentnega že zdavnaj vzpostavljenega razrednega prepada. V obstoj zarot verjamem na enak način kot verjamem v prepričanje o življenjski ogroženosti pod mizo tresočega psa med praznično novoletno petardno histerijo. Pasji strah je povsem upravičen in umik pred eksplozijami dovolj pametna rešitev, pa vendar sočut vzbuja predvsem omejen pasji položaj, ta “ganljiva” nezmožnost umevanja stvari. Ne smemo pozabit še na naravo neumnih, pardon, pogumnih psov, kakršen je na primer moj neustrašni terier. Enako doumeva petardiranje za nerazumljivo zaroto, je pa precej bolj odporen na strah, zato se ob vsaki priložnosti maksimalno radovedno oddirja seznanit z zadevo in jo skuša z vtikanjem nosu v premalo preverjene zarotniške pojave po svojih najboljših zmožnostih tudi obvladat. Tukaj nastopim jaz, dobra gospodarica, velika rešiteljica situacije, ki ščiti pogumnega bimbota pred neljubimi posledicami herojskih podvigov. Še dobro, da me ni zmožen vprašat, zakaj ljudje sploh nastavljamo takšne zarotniške pasti, če smo bojda tako prekleto pametni in tako prekleto celo bojda po zveličavni božji podobi ustvarjeni. S tem problemom bi se morala ubadat pred vprašujočim obrazom otroka in zasnovat predavanje o osnovni poanti kapitalizma skozi zgodovino človekovega drhaljenja po planetu, o trgovanju s “petardami”, torej v glavnem o poteh in stranpoteh barve dialoga med gospodarji in psi. Če bi predavanje izpeljala dovolj konsistentno in celo pritegljivo, bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi se mali človek razvijal v preradovedno odraščajoče humano bitje in lepega dne bi me kot svojo najbolj intimno božjo stvarnico v najboljšem primeru nalomil s Cioranovo buklo O nevšečnosti biti rojen po pasji buči. V zagovor bi skonstruirala filozofsko zaroto komunikacijsko spretnega gospodarja, ki skuša prepričat nejevernika v božjo besedo, hmmm, na primer, kako pomemben heroj mojega tako prekleto premišljenega koncepta stvarstva je. Kakor koli že, psa pripneš na povodec in ga sprehajaš, kjer te pač piči. V najslabšem primeru mu na večer, ko zunaj divja “petardna” vojna in se revež itak ne more uscat in usrat v miru sredi travnate flike, pokažeš, kje se lahko napije vode, scat ga pelješ pa na pesek v plastično škatlo. Tiho, mali, in bodi srečen, da si sploh posvojen, v najslabšem primeru bi obtičal v objemu matere narave, od koder bežimo od trenutka, ko se rodimo. Kako neznosno enostavno je obvladovat terierja, četudi kdaj bevska.

KAKO ME JE KAPITALIST JAMES CAMERON PELJAL ŽEJNO ČEZ VODO IN SCAT NA PESEK

V zadnjem času so še vedno serijsko žalili moje pasje dostojanstvo s takimi in drugačnimi radostnimi obvestili, kar ni nič novega. Med drugim sem prevečkrat slišala, da se po kinematografih rola najdražji film vseh časov nasploh – Avatar. Ampak, pazi, pazi, pufi, tudi protiameriški najdražji film vseh časov. Joj, kako se veselimo. ‘Protiameriški’ postaja neverjetno popularen pridevnik. Sinonim za pametno, humano, socialno, protikapitalistično, duhovno, nematerialistično. Če te jebe zarotniški minus na bančnem računu tako prekleto spoštovanemu trdemu delu navkljub, si lahko v kronično ogrožene sive celice downloadaš prgišče dostojanstva in se oglašuješ za častnega protiameriškega antiglobalističnega humanoida. For free!

Najprej sem se naivno vprašala, kako je lahko najdražji film vseh časov protiameriški, še posebej če ga režira najbolj dobičkonosen ameriški režiser, eden izmed megakapitalistov znotraj svetovne monopolne filmske industrije, ki ne dosega niti slabovestnega nivoja humanosti kapitalistke Angeline Jolie. Kaj bi Cameron brez kapitalistične roparske Amerike. Revež. Mogoče bi se v Sloveniji prepiral s filmskim skladom in resignirano zabriljiral z neodvisnim protislovenskim filmom, ustvarjenim z mesečnimi sredstvi za jutranjo kavo na šestdesetih kvadratih svojega stanovanja v prikupni stolpnici z olupljeno fasado. Z nekaj poguma in talenta bi mu morda uspelo prepirčljivo prikazat srž togote povprečno skurbane slovenske narave in vsi najpametnejši slovenski kritiki bi ga raztrgali, zgrožena slovenska javnost pa označila za izdajalskega obrekovalca lastnega poštenega pridnega naroda in mu predlagala pakiranje kovčkov … hmmm … mogoče v Ameriko. Ampak dvomim. Cameron bi v Sloveniji zagotovo raje postregel s kakšnim prijaznim petelinjim zajtrkom, kjer se kurbe sprehajajo samo po temi, da z neznosno lahkotnostjo zavajajo zaljubljene pijane provincialce velikega srca, kakor koli si veliko srce Slovenci že predstavljamo, zihr je zihr. V Ameriki kakopak štepa avatarje. Stvar prepoznanja mej verjetnosti, ambicij in kapitala.

Za uspešen nateg psa je treba včasih malo več spretnosti. Če faše drisko, je pameten preveč, da bi brez upora pogoltnil oglje. Prebrisano mu ga moraš nekako podtaknit med koščke klobase. Enak postopek užge, če bi se ga rad znebil s podganjim strupom na primer. V vsakem primeru se je ob sumu na podtikovanje strupa dobro preventivno skozlat, v upanju, da te ne zarola v ciklus anoreksije. Že zaradi oglaševalske paradoksalne perverzije o najdražjem protiameriškem filmu vseh časov in odpora do nekaterih preteklih precenjenih puhlih izdelkov omenjenega filmskega “industrialca”, me ni prav nič mikalo, da bi si na že itak povešeno surlo nataknila še neokusno blesava cenena očala, ki mi bodo pričarala 3D impotenten pornič. Ampak obstaja možnost obrambe cameronom v prid na trgu fejkasto iluzornega demokratičnega kupovanja pravic do pravice. Če že obstaja tako nemarno drag film, ki si obeta nemarno visok dobiček in se temu primerno kiti s spet in spet novo tehnološko prelomnico, bi bilo pošteno preverit, če je kapitalist svojo pozicijo vendarle vsaj približno dostojno izrabil in skušal prikazat nekaj vsaj komercialno pametnega, izvirnega, zanimivega … hmmm …. celo prepričljivo protiameriškega. Morda se je zaklal in postal tako protiameriški, da bo moral prebegnit snemat filme v Slovenijo. Tega pa ne bi rada zamudila!

Bolj ameriški film od tega enodimenzionalnega skropucala si je težko zamislit. Obama mu bo morda postavil spomenik v zahvalo za dosledno zarotniško dejavnost. Temna plat medalje ameriške kapitalistične mentalitete je pač v premosorazmernem tehnološkem napredku s futranjem pokorne mentalno zaostale revščine. Takšen je tudi Avatar. Ravno toliko, kolikor je tehnološko trodimenzionalno efektiven, je vsebinsko enodimenzionalno slaboumen z vsemi sladkobnimi pritiklinami emocionalnih plitvin, ki naj bi obarvale črno-beli sporočilni EPP. Kopipejstanja že stokrat prežvečene idejne zasnove niti ni treba posebej poudarjat, tako samo po sebi umevno sprejemljivo se zdi Cameronu očitno. Popolna kapitalistična zarota, kraja filmoljubskega denarja in slavospev podebiljenju vseh še preživelih kretenoidnih plemen na Zemlji.

Cameron je tako prekleto pameten, da je ljudem spet res izvirno sporočil, da ljubezen premaga vse. Do koga ali česa in kako že?! Nek človeški terminator se zatreska v pripadnico okupiranega plemena in z otrdelim prestopi na drugo stran brega in potem sledi mesarsko klanje, še danes najbolj priljubljeno katarzična zabava. Oh, James, fantek, koliko si pa ti star? Zaljubljenosti v ožjem in v širšem zgodovinskem smislu sprožajo tudi hude bolečine in zločine, samouničevanja in uničevanja po potrebi “nedolžnih” drugih na poti. Prekleto jalova motivacijska filozofija v imenu boja dobrega proti zlu je pijana zatreskanost, četudi s krvjo nabilda kurca. Cameron od premiere Titanica ni odrasel niti za povprečno vrednost enega tedna. Že takrat je s kopipejstom resničnega motiva uspel podtaknit samo dva zaljubljenca, problem razrednega masakra pa reševal s filozofijo dobrega fuka med bogatimi in revnimi. Rešitve si ni upal prejudicirat, ampak je reveža pač utopil, bogatunko pa pustil živet na kopnem, da je upravičil svet, ki se bo po starih zarjavelih kolesjih vrtel naprej. Kaj neki se je Cameronu zdelo tako ganljivega, da je vpletel še prikaz post festum ostarele babnice, ki ni znala s svojim materialnim bogastvom očitno počet nič koristnejšega od tega, da se je kljub tako prekleto neverjetno veliki ljubezni poročila z drugim in planet oplemenitila s spočetjem novih bebcev, je jasno samo njemu in na milijone zadetim zastrupljencem, ki mu ploskajo. Cameron je slabši od našega Prešerna. Tudi on je moral jebat v glavo vsaj eno Ano Jelovšek, da je zmogel halucinirat o ljubezni do Julije, a je bil vsaj res dober pesnik, Cameron je filmski Michael Jackson s še slabšimi altruističnimi teksti.

Za Avatar Cameron ni skopiral filma po resničnem dogodku kot pri megahitu Titanic, ampak je ukradel že stokrat pokradeno idejo o ameriškem teritorialnem izkoriščanju ubogega ničhudegaslutečega ljudstva, kopipejst poante še najbolj spominja na preverjeno uspešnico Kevina Costnerja Dances with Wolves, ki se je vsaj spogledala kar konkretno z Indijanci. Kapitalistu Cameronu pa je bolj pomembno, da sproducira mega potratno in predvidljivo mega dobičkonosno tehnološko napredno dovršeno 3D “risanko” s prikladnim “belim” plemenom Na’viji na barvitem planetu Pandora in s “črnimi” okupatorji s planeta Zemlja. Takšne simplificirane relacije bo razumel vsak bimbo in ga zagotovo ne bodo motile pri orgazmičnem 3D tripu z možgani na off, da za videospot ne bi tudi večkrat kupil vstopnice. In na tem – možgani na off – površinskem vtisu ravno funkcionira “zarota” Avatarja, češ da gre za približanje protiameriške morale najširšemu krogu mej dojemljivosti, kar v resnici spet ni nič novega, ampak serijsko ofucan komercialni izgovor, ki služi zgolj dobičkonosnosti ene izmed najbolj kešolovskih industrij. Začuda ugotavljamo, da bimboidnost postaja bimboidna iz dneva v dan bolj. Avatarji, zanimivo, so vedno v primerjavi s piarovsko najavljano pretencioznostjo moralnega pridonosa, kaj šele vloženega kapitala, neverjetno vsebinsko slabi komercialni izdelki in ravno ti zavoljo vrtoglavega vložka dosežejo najširši krog občinstva. Zarota zarote?!

Poteza je odlična, z njo se Cameron definitivno ne bo zameril Obami, niti zafržmagal Američanom. Izmišljena bitja komunicirajo preko laskov v abstraktni vzvišeni harmoniji z naravo, zato narava kar naenkrat ni prav nič mesarsko kruta, ampak tako rajsko angelska, kot jo doživlja zakajen hipi na obali piranskega zaliva ob sončnem zahodu. A nebeško ljudstvo čepi na donosnih rudninah, ki jih ne bi delilo z nikomer, hja, kot povprečen kapitalist ne deli rad imperialnega plena, ki mu ga je celo v imenu demokracije dovoljeno dojemat za svojo lastnino, da se le kopiči pod njegovo ritjo. Nekateri pač radi cele dneve plešejo s pestjo riža okrog ognja sredi gozda in lajajo v luno, drugi radi blefirajo zadovoljstvo ob zobanju kaviarja na jahti sredi oceana in si popevajo narodnozabavne. Težko se je odločit, kateri so bolj trapasti. Še težje se je odločit, kateri so bolj škodljivi. Brez dvoma oboji zelo trapasti in škodljivi. V vsakem primeru se s tem tako prekleto miroljubnim, ritualnim, primitivnim, kvazimasajskim ljudstvom, če citiram definicijo Marcela Štefančiča, ne more identificirat nobeno ljudstvo na Zemlji. Že na prvem pridevniku ‘miroljubni’ gre ves poskus prepričljivosti v maloro. Ritualni in primitivni človečnjaki vsekakor obstajajo, v večini, zaradi česar pa se na Zemlji nikomur prisebnemu več ne orosijo solze ganjenosti, tudi če je Američan. Še Indijanci so znali porezat kakšen skalp in žival iz kože potegnit, da bi bil pa Obama v skrbeh, kako bodo Američani občutili (kar je mnogo pomembneje od razumske definicije prepoznanja v imenu predpisane morale) Afganistance in Iračane predvsem za miroljubno, pozitivno gledano ritualno, primitivno ljudstvo, haha, ki mu seveda ni mar za materialistične apetite, kaj šele za prevlado na svetu po svoji sveti “ritualni” percepciji, zelo dvomim. Za Vietnam bi se lahko pokesali že zdavnaj, najprej ob The Deer Hunter in najkasneje ob bolj prijazno komercialnem sporočilno nedvoumnem Born on the Fourth of July, a spet prekleto dvomim, da zaradi prepoznanja miroljubnih, nebeško nedolžnih sprehajalcev po vietnamskem teritoriju.

Težko se strinjam z logiko mnogih, ki jo je dobro ubesedil Marcel Štefančič tudi s svojo aktivistično naklonjeno recenzijo (mimogrede … “naključno” nameščena podoba avatarja generala Tomaža Ertla ravno ob recenziji Avatarja je neprecenljive konceptualne vrednosti):

“Ob Avatarju, sci-fi alegoriji, v kateri divji zahod, Vietnam in Irak mutirajo v Srednji svet, ki ga skupaj drži vizionarska cinefilija, bodo Američani v grozi ugotovili: Mi smo tiste jebene zunajzemeljske pošasti, s katerimi nas strašijo h’woodski filmi! In navijali bodo za Na’vije.”

Ja, navijali bodo za vesoljce, ker še nobenega niso osebno srečali, razen v črnih ali belih verzijah delirija, nikakor pa za ljudstvo. E.T. je bil še bolj kjut od Na’vijev! Kako sem jokala, ko so ga hoteli primitivni človeški znanstveniki zlorabit. Takrat mi starši še niso upali kvarit sončnih dni s poučnimi informacijami o usodi laboratorijskih mišk. Za rešitev etejčka bi odkatapultirala v laboratorij vesoljske univerze Drew Barrymore. Kakšna korist pa je bila od te punčare, razen da se je drogirala in si prisvajala megalomanske honorarje za slabe vloge po slabih filmih. Večina gledalcev prepoznava za zlobnega v tej enodimenzionalni črno beli pravljici Avatar pač človeka. Kar se tiče kritike ameriške imperialistične politike mu v svojem bistvu stvari ne bo nasedel noben še tako ameriški otrok, četudi bo smetil s praznimi kvazimiroljubnimi protiameriškimi floskulami po McDonaldsih. Povabilu na miroljuben ekskluziven trip po Afganistanu ali predolgem bivakiranju na miroljubni Kubi, hehe, se bo z lahkoto odpovedal in predlagal boljšo idejo – počitnice v Dubaju – če se že mora srečevat s tujerasnimi plemeni takih in drugačnih ritualov. Obama bi Cameronu lahko postavil spomenik za najbolj ameriškega Američana med Američani, medtem ko bo kupčkal nove milijarde za potujoče orožje via Afganistan. V imenu “ameriške” zaščite in miru, seveda, s ponižno hvaležnostjo Nobelovemu znanstvenemu presežku enodimenzionalnega umnega presežka.

S tega aspekta se mi zdi zelo zgovorno komično piarovanje o domnevni pomembnosti Avatarja, ki nam zastruplja obzorje, kako bojda film motivira ljudi k zapadanju v depresijo. Na Vesti so tako objavili primer nekega anonimnega komentarja v takšnem slogu:

“Po ogledu filma ni nič več isto. Stalno razmišljam o sami vsebini filma in o občutkih, ki sem jih takrat doživljal. Sedaj vem, da se bom reinkarniral na Pandori, zato mi ne preostane drugega, kot da storim samomor”, je na enem od forumov zapisal uporabnik “Mike”.

Komično ljubek sarkazem, ki bi ga lahko pripisali prozorno zarotniškemu norčevanju kakšnega papeža. Samo papežem bi se ljubilo ukvarjat s Cameronovim EPP diletantizmom v presilni skrbi za ogrožujočo konkurenčnost na trgu preprodajanja božanstvene megle za pasjo rajo. Nič od ljubezni do Zemlje ali sočuti do kakšnih zemeljskih prebivalcev. In tako tipično za današnjo plehko kapitalistično realnost, v kateri vlada pakt med ljudstvom in kapitalističnimi politikanti. Ljudstvo je srečno, da lahko ostaja fuksaško leno zarukano in sesuva vsa modra spoznanja sveta na enodimenzionalnem EPP nivoju simplificiranih sloganov, kot ga lansirajo plohe komercialno zarotniških avatarjev. V zameno za pristajanje na slaboumnost dobijo razne igrače, na primer 3D šove, ki hudo veliko stanejo in za kar, ugotovijo, se splača ropat plemena po svetu. Očitno je to sporočilo Cameronovega zadnjega projekta, ki je potratno tehnološko nadgradnjo vsebinsko tako slabo upravičil, kot naša tehnološko podivjana roparska civilizacija slabo upravičuje slabotnost uma in duha svojih ljudstev. Tam nekje globoko globoko v sebi smo vendarle vsi dobri, a ne, in smo kakopak skoraj toliko odgovorni za zmote, površnosti in zlo, ki ga zganjamo v imenu dobrega, kot bi bil lahko odgovoren povprečen pes. Oh, ta neznosna plehkost bivanja.

AVATAR JOHNNYJA DEPPA JE TAKO NEZNOSNO PREPROST

Kot zakleto se je v obdobju Avatar manije Johnny Depp odločil biznisirat in miroljubno sprehajat po balkanski vukojebini. Tako miroljuben je, da se je objemal z dobrim prijateljem; miroljubnim, primitivnim, ritualnim Miloševičevim pribočnikom Emirjem Kusturico na miroljubnem, primitivnem, ritualnem praznovanju novega leta. Koristnih prijateljev se ne sme pozabit. Ganljivo je spremljat odzive ritualnega primitivnega ljudstva, ki za nekaj minut 3D zabave bolščanja v razne sprehajajoče zvezdniške avatarje hvaležno sesuvajo idiotistična spoznanja in z veseljem pozabijo na vse krvave nacionalistične masakre primitivnih ritualnih ljudstev nad primitivnimi ritualnimi ljudstvi v imenu teritorialnih kapitalističnih apetitov. Kot že ničkolikokrat do sedaj, slišim, da je Johnny Depp tako preprost. Nemalokrat v podobnih primerih pade še analna zloraba pridevnika ’skromen’. Tako daljnovidno razsodna so naša primitivna ritualna ljudstva vsak dan, iz minute v minuto. Pogled jim seže do avatarja s skuštrano pričesko pod klobukom grabežljivih mejkerjev vseh vrst in različic ekonomsko propagandnih programov, pa naj gre za estradno politikantske Slovenke leta, temnopolte in belopolte “herojske” predsednike, pokorne velečastne sluge domovini, kakor pač zapoveduje pravila igre herojevanja, zastopnike sumljive etike, z milijoni dolarjev na uro obtežene podjetnike ali druge vrste fucking avatar movie stars. Fucking cameron nation. Zarota ali samo 3D neznosna plehkost bivanja!

  • Share/Bookmark
 

Avtor Simona Rebolj, zapisano 18.01.2010 ob 17:41 pod Aktualno, Film, Mediji. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

111 odgovorov na “AVATAR ali NEZNOSNA PLEHKOST BIVANJA”
  1. bobo - 18.01.2010 ob 18:08

    Nisem mislil gledat tega filma, sedaj pa sem se premislil in ga NE bom !

  2. anna - 18.01.2010 ob 18:27

    čist vseeno mi je al pravijo za deppa da je skromen al ne, who cares…kot materija izgleda super oz. njegova bizarnost je očarljiva… :D In tud me ob teh kratkih mislih nanj, ne zanima, kakšen je “v resnici” ;)

    sicer pa všečn zapis.
    agree.

    ampak človek se lahko povsem mirno oddalji od sporočilne vrednosti tega filma. jaz sem ga gledala kot otrok: vstopila sem v tist pravljični svet in uživala, kar je oko videlo in se prepustila domišljiji. prizemljen človek se najbrž sploh ne sprašuje o relevantnosti vsebine in mu na kraj pameti ne pade, da oriše film kot vsebinsko/sporočilno odličen ali fascinanten :D
    je pa bilo všečno zame, ki gledam večinoma drame, in nisem fenica pustolovskih ter drugih nadrealsitičnih filmov, da sem se zagledala v barve, tisto naravo in druge efekte (mimo tistih bojevniških).

  3. Sanel.Š - 18.01.2010 ob 18:51

    Sovražim vase zagledane intelektualce, ki mislijo, da vejo vse! Draga moja iz tvojega zapisa lahko razberem par stvari. Ena od teh je, da si potrebna … tko kot sahara vode. Film je dober ni najboljši v letu 2009 kot nekateri trdijo ampak nakazuje razvoj filmske industrije kar pa je dobro razvedrilo za kako popoldne! IN razmišljati na način kot razmišljaš ti draga moja je totalno bedasto! Imam v življenju pametnejše stvari z apočet in se mi zdi brezveze sekirati za stvari, ki jih ne morem spremeniti! Družba pa ima svoje pogovore in seveda niso na takšni intelaktualni in poglobljeni ravni, kot si jo ti tukaj predstavila.

    O moj bog kok morš bit zafrustrirana? Me prav zanima kolk se te moški izogibajo na kilometer al dva? Al si si najdla intelektualca z katerim ob večerih razpravljata o svetovnih težavah in pljuvata kot dva največja kritika na vse kar se dogaja v današnjem času. ŽALOSTNO! Resnično žalostno.

  4. Simon - 18.01.2010 ob 18:54

    No končno še kdo, ki se mu zdi film prav poneumljajoč. Prav vidi se, da je pred nastopom filma odlično delal PR in tukaj bi se mediji lahko zamislili. Niso valjda delali reklame še preden so videli film? Zgleda da so. Nihče več ne podvomi v verodostojnost informacije…če jih dobiš iz več strani iste potem bo najbrž že res.
    Ala pandemija…fopaj fopaj pa bo postala resnica :( ((

  5. Miha - 18.01.2010 ob 19:13

    Ko sem prebral ta članek se že dolgo nisem tako nasmejal in hkratu zamislil. Kakšni filmi pa so tebi všeč ? Mogoče kake zamorjene angleške drame. Film je po tehnološki plati odličen, zgodba je povprečna kot v vseh filmih zadnje čase. Me prav zanima če si ga sploh gledala ? Očala so pa napredovala in sedaj prihaja doba 3d filma pa če ti paše ali ne. Očala so pa Slovenske izdelave ( Kolektor Idrija – točneje Sikom). Mogoče si pa ljubitelj kakih pocukranih “mladinskih” filmov, v katerih nastopajo wanabe manekenke in oh in sploh lepi fantje. Nič ne daljo samo zabava in ljubezenske težave. Vse po istem kopitu se pravi od začetka do konca. Avatar je odličen film in s ga splača gledati, čene zaradi drugega, že zaradi tehnologije izdelave. Mislim da bi ti morala malo ven med ljudi, ne da se samo zabavaš s svojim kužkom ob mrzlih večerih. Kot je napisal Sanel najdi si tipa, in se malo daj dol de boš boljše volje. Kot pravijo pri nas na vasi : če ni baba nataknjena ponoči je pa čez dan !!!

  6. joc - 18.01.2010 ob 19:15

    Zgleda da ma PMS.Ampak ta hudga!!!

  7. IZTOK GARTNER - 18.01.2010 ob 20:29
    IZTOK GARTNER

    “Prav vidi se, da je pred nastopom filma odlično delal PR in tukaj bi se mediji lahko zamislili.”

    Halo, šlo je za film, s katerim se je po več kot desetih letih vrnil režiser Titanica, Terminatorja in Aliensov. Že to je taka reklama, da se ti zmeša. Medijev sploh ne bi rabili, pa bi zadeli v polno.

  8. Mr. Mojo - 18.01.2010 ob 20:29
    Mr. Mojo

    Yup, lepa je ta narava, v kateri se ti ne zažrejo paraziti pod kožo, v kateri ne rabiš antibiotikov, da te ne pobere gangrena po manjši praski, v kateri se umira častno in z namenom, ne pa zaradi banalnega vnetja slepiča, v kateri ne rabiš mila, da se potencialni partnerki ne obrne želodec, ko ga da v usta… Ko bi vsaj naša bila takšna.

  9. dr. h.c. Peter Legiša - 18.01.2010 ob 20:33

    Okej, strinjam se s komentarji, da je pisanje zahtevno, psihološko in filozofsko ter očitno samo v sebi namen – oziroma dokazovanju fdv-jevsko, filozofsko-epfovske ali kakršnekoli kvazi – vsekakor ne narvoslovne – izobrazbe Simone. Namesto, da kvašeš tako težke pastavke in ostale zveze, pridi rajši k nam reševat diferenciale, Simona?

    Kljub počasnemu – vsekakor ne diagonalnemu – branju sem prišel do konca, in tukaj sledi drugi paradoks…da pišete neumne komentarje kot kontradikcijo Simoni, je pa čista neumnost in dokaz pripadnosti slovenski favšiji in, da ste slovenceljni enake budale kot američani…film je KATASTROFA z vseh pogledov, tudi s teh, ki jih podaja ga. Rebolj…ljudje ste pač dandanes pahnjeni na fantastiko (Gospodar prstanov, Harry Foter, Mlada luna, Ironman,itd…) in ne ločite več, kaj je OBJEKTIVNO dober film in kaj ne…Morda bi si neumni komentatorji ogledali Neslavne barabe, Forresta Gumpa in obilico drugih, poneumljanje v obliki Avatarja pa bi raje pustili ob strani…

    Pač my opinion. Grem se zaj učit za kolokvije. Pol pa Gospodinje.

  10. IZTOK GARTNER - 18.01.2010 ob 20:34
    IZTOK GARTNER

    Simona, drugič se raje spravi na kake Transformerse, 2012 in recimo G. I Joe, bo bolj pasalo, Avatar je vendarle boljši od navadnih in le z dih vzemajočimi efekti nafilanih filmov.

    Četudi sem mu tudi sam očital nekaj napakic, ti moram priznati, da se pošteno smešiš. Kot pri Michaelu Jacksonu. Žal si eden tistih “čudakov”, ki med komercialnimi izdelki ne loči dobrih in slabih ter daje vse v isti koš.

    Simona, Avatar ni G. I. Joe in 2012, Michael Jackson pa ni Samantha Fox in Sabrina. Daj razmišljaj malo no, za vraga.

  11. IZTOK GARTNER - 18.01.2010 ob 20:36
    IZTOK GARTNER

    Peter, prav bedasto je, da daješ LOTR v isti koš kot Ironmana, Twilight in Potterja. Očitno si še en, ki misli, da so vsi komercailni projketi enako sranje. Bedno, res.

    Torej, LOTR je zanič, Barabre pa so zakon al kako? Huh, zanimiva primerjava :)

  12. kokodajs - 18.01.2010 ob 20:58
    kokodajs

    Sanel:

    Ena od teh je, da si potrebna … tko kot sahara vode.

    Sahara je takšna kot je zaradi geološkega razvoja zemlje, ne moreš ti kar določit, kako bi moralo izgledat deset miljonov kvadratnih kilometrov zemlje. Razen, če bi si jo s svojimi posegi vanjo rad podredil, kar pa te bo udarilo nazaj po buči. Flora in favna sta se prilagodili, sahara funkcionira takšna kot je, njena drugačnost ji daje svojo identiteto in čar. Sahara bo dobila vodo iz istih razlogov, kot jo je dobila konec ledene dobe, torej ko bodo to povzročile geološke spremembe na celotnem planetu.

    Sedaj pa ti meni povej, kako si v tem postu o Avatarju prišel do tega, da je avtorica potrebna? Kakšno metodologijo si uporabil, s čem točno se je izdala? To, da bi čas, ki je potreben za poglobljen, analitičen pristop k neki tematiki enačil s pomanjkanjem časa za spolne aktivnosti, bi te naredilo trapastega, kar mislim da ne boš naredil. To, da bi poglobljen, analitičen pristop k neki tematiki enačil z nezmožnostjo spolnega življenja zaradi intelektualnosti kot take, bi pomenilo da imajo spolno življenje le idioti. Poleg nesmiselnosti trditve bi se še dirtektno oklical za idiota. To, da bi poglobljen, analitičen pristop k neki tematiki, ki je izražen negativno do te tematike, enačil s prezafrustriranostjo za spolno življenje, bi trdil, da seksajo zopet le tisti, ki so z vsem zadovoljni, torej nekritični, nerazmišljujoči, indoktrinirani povprečneži. V drugem odstavku praviš, da se avtorice moški izogibajo razen, če si je našla intelektualca. Torej, ker ti gre avtorica na živce, sklepam, da ti nisi intelektualec ampak njegovo nasprotje? Si umsko podhranjen in kot tak nezmožen sploh razumeti avtorico.

    Torej kako si ti, ki se, če sklepam iz tvojega posta, imaš za bebčka, izvedel psihoanalizo intelektualki in ji podal diagnozo, da ji primanjkuje spolne aktivnosti?

  13. Pris - 18.01.2010 ob 20:59

    @Iztok:
    Mislim, da je poanta Simoninega zapisa drugje. Avatar slavijo kot nekaj usodno prelomnega, globokega, domišljenega, filozofskega, torej nekaj, kar presega funkcijo zabave (kar za 2012 in Transformerse ni govoril nihče). Simona je pač na svoj način obračunala s to tezo. ;)

  14. IZTOK GARTNER - 18.01.2010 ob 21:26
    IZTOK GARTNER

    Hm, zato če so ga napadli celo v Vatikanu in ga obsodli rasizma, še ne pomeni, da ga slavijo :)

    Koker vem, je bistvo snemanja klobukov le v posebnih efektih in vizualiziaciji.

  15. beautrey - 18.01.2010 ob 21:32
    beautrey

    Če se vprašamo, “ali si ta film zasluži oskarje”, je odgovor vsekakor pritrdilen. Avatar ohranja mit hollywoodskega velikega Filma; vsebina dosega razsežnosti, vredne Ben-Hurja, avtorjeva megalomanija pa presega samega Davida O. Selznicka.
    Navkljub revolucionarni tehnologiji gre za eno tistih grandioznih stvaritev, o katerih je Hollywood vedno sanjal. Ta film, obrtniško izpopolnjena velika zgodba, je bistvo tradicionalne Tovarne sanj, ko naokoli še niso strašile pozabljive indie tragikomedije in fetišistična estetika Quentina Tarantina. Skratka, da, zasluži si oskarje.

    Sicer pa, Simona, če želimo, lahko zbanaliziramo premiso praktično vsakega filma.

  16. ED - 18.01.2010 ob 21:42

    Film Avatar je grafičarsko-programerski-tehnološko presežek, vendar je res, da je vsebinsko »enodimenzionalen« in »že viden«. Na nekem forumu ga je nekdo preimenoval v »Pleše s Smrkci«. Rečeno drugače, film je animirana »indijanarca« ter prav zato, kljub dobrim grafičnim efektom, ni ne-vem-kako fantazijski, ali celo znanstveno fantastičen. In natanko zato ker to ni, je film – dober! Film je dober, ker je zelo »realen«, tj. ker se pravzaprav loteva realnih problemov na Zemlji (ne na Pandori). Morda je celo preveč realen. Namreč če režiser oz. scenarist že riše neko drugo kulturo, in to na nekem drugem planetu, zakaj se morajo tudi prebivalci tega planeta spolno razmnoževati? Zakaj tudi Na’vijci poznajo le dva spola, zakaj ne 5, ali enega? Zakaj mora tudi pandorska kultura Na’vijcev imeti podobno družbeno-politično organizacijo, kot je znana na Zemlji; tj. zakaj bi ne bili Na’vijci egalitarna družba, brez poglavarja? Itd. Odgovor je naslednji: film je namerno neinovativen oz . »ne-eksotičen«, ko je govor o politično-družbenem in celo naravnem okolju, saj bi bil v primeru večje inovativnosti in prevelike »nepodobnosti« z razmerami na Zemlji za »povprečnega« prebivalca ZDA nerazumljiv. In film je namenjen prav njim. Oz. predvsem njim. Nagovarja pa je jih kot proti-vojni film, kot film z eko-poanto in celo kot anti-kapitalističen film. To, da je sam film tržni projekt, ki je stal več kot 300 mio $, v ničemer ne topi njegove anti-kapitalistične osti. Če hočeš nekaj sporočiti ljudem, ki komunicirajo in mislijo na določeni »frekvenčni dolžini«, potem jim to sporočiš preko njihovih »frekvenc«, na njihov način; in če je velikopotezen spektakel tisti način, ki bo dosegel veliko število ljudi, potem je tak (»kapitalističen«) spektakel pravi način. Če pri tem zaslužiš, nič zato. Režiser je pač Američan, vpet v ameriško družbo in kulturo, torej je tej kulturi primerno izoblikoval način artikulacije, samo/reprezentacije, simbolne forme ipd. Klin se s klinom zbija…

  17. kokodajs - 18.01.2010 ob 21:42
    kokodajs

    Miha:

    Kakšni filmi pa so tebi všeč ? Mogoče kake zamorjene angleške drame. Mogoče si pa ljubitelj kakih pocukranih “mladinskih” filmov

    Zvrst “zamorjena angleška drama” ne obstaja. Drama je zvrst, ki ima svoje značilnosti, ki jo ločujejo od drugih zvrsti, “zamorjena” pa je način osebnega dojemanja nekega specifičnega dramskega dela. Režiser se ne odloči posneti “zamorjene drame”, ampak se odloči posneti dramo. Ti, kot gledalec, pa lahko skozi svoje dojemanje označiš dramo za zamorjeno.
    Torej, sedaj me zanima, zakaj si v vprašanja namenjena avtorici podturil svoje osebne načine dojemanja specifičnih filmov? Kako naj ti nekdo odgovori, kakšni filmi so mu všeč, če pa mu ti sam že vnaprej ponudiš svoje, osebne interpretacije, ki so v negativnem tonu? Kako se lahko, medtem ko ji daješ izbiro, pretvarjaš, da ji izbira sama omogoča, da izbere nekaj kar ji bo v tvojih očeh dalo kredibilnost, v resnici pa to ni možno, saj ji daješ na izbiro in v usta polagaš osebne interpretacije, ki pri tebi tako ali tako veljajo za negativne?

  18. kugla - 18.01.2010 ob 23:20

    Ob branju komentarjev ugotavljaš kako nekateri prav s togoto in ihto zagovarjajo mnenje avtorice in so užaljeni, če se kdo ne strinja. Nekdo je še zapisal, da pa zdaj sigurno ne bo šel na ogled filma, ko je prebral prispevek avtorice…pač se je pustil prepričati in to je popolnoma njegova odločitev.
    Meni je bil film prava paša za oči in se strinjam z Anno, tudi sam sem užival tisti dve uri in pol v nekem pravljičnem svetu brez posebnega iskanja globljega smisla filma. Absolutno se ne strinjam s prispevkom avtorice, vidi se, da je pisan z gnevom, jezo na nekaj in že v naprej določeno, da je potrebno film raztrgati zaradi nekih osebnih predsodkov…vendar to je njen pogled na film in ta njen pogled je opisala v svojem blogu. Tudi mi ni všeč, da me avtorica zmerja s primitivcem, ker sem se odločil za ogled filma vendar je to pogled skozi njene oči. Ker ne vemo vzroka za tovrstno frustracijo avtorice moramo ta pogled spoštovati, ker je samo njen in ga ne vsiljuje ostalim.

  19. Samo - 18.01.2010 ob 23:52

    Ja se v glavnem strinjam. Dejansko se da pri filmu, ki ga sicer nisem videl, najti podrobnosti, ki ga naredijo neučinkovitega in ki povzročijo nasprotni učinek, kot mu ga nekateri pripisujejo!! Čeprav večinoma zaupam kritiku kot je Štefančič, pa se da s še bolj poglobljenim razmišljanjem tudi skrtizirat ta film, če ne drugega zato, ker je film ki toliko stane težko proti ameriški.

    Ampak sem pa slišal, da je baje iz tehničnega vidika film vrhunski, pa tudi osnovno sporočilo v bistvu je neka kritika kapitalizma in ameriškega imperializma, četudi morda ni najbolj posrečena.

    Kar se pa tiče nekaterih zgornjih seksističnih komentarjev na račun Simone, pa lahko samo rečem da ste ogabni!! Zakaj bi zapletena družbeno kritična besedila pomenila slabo voljo pri avtorici, v smislu spolne nezadovoljenosti???!!Če kritiziraš družbo pomeni, da si slabe volje v smislu notranjega nezadovoljstva, al kaj??!!Kakšno zvezo ima vse to!!??To so tiste zaplankane finte, da če se ženska oglasi, mora takoj nekaj v usta dobit?? Pa za štedilnik jo je treba privezat, a ne??
    Družbeno kritični in razgledani ljudje imajo svoje privatno življenje, ki si ga uredijo tako, da so zadovoljni in pisanje kritik jih samo še dodatno osrečuje. Skratka ne kritizirajo, ker bi bili slabe volje!!

  20. whosyourdaddy - 19.01.2010 ob 02:20
  21. Sanel.Š - 19.01.2010 ob 07:09

    Samo, Kokodajs preberta si še enkrat ED-ov komentar, ki je edini povedal to kar si sam mislim pa se mi ne, da razglabljati in debatirati tukaj z vzvišenimi intelektualci!

    Kokodajs teb bi rade volje pokazal en delovni teden na mojem delovnem mestu! Ne maram intelektualcev! Ste breme delovskega razreda! Živite na račun delavcev z birokratskimi službami, ki so same sebi namen!

    ED je edini, ki je napisal to kar si osebno sam mislim z afilm. Drugač pa sem ljubitelj vseh žanrov in objektiven kritik, ki se ne spušča na take globokoumne intelektualne razprave pomena filma itd…

    Mater sem se nasmejal še posebaj kokodajsu FUCKING LOL…

    A ja pa še to kak vem kokodajs neke stvari… 6 čut psihoanaliza po parih prebranih stavkih! Ampak sedaj se mi dozdeva, da si ti njen dragi, ki ne opravljaš dobro svoje delo! Sej ni panike poklič mene pa bo delavc opravil to kar ti kot intelektualc ne zmoreš, če že delamo za vas lahk tud “…” za vas! g kokodajs!

  22. miha - 19.01.2010 ob 08:50

    Kolikor jaz razumem vas pol sploh ni vidla filma, pa ste pametni ko hudič. Komentira se mi zdi da lahko nekdo ki je videl film. Kokodajs kaj je pa ona naredila s tem člankom? Še tisti kateri bi mogoče šel gledat film, in potem sam ocenil kakšen se mu zdi, se mu je zagnusil, ker pač ena fdv kura neki bluzi o plehkosti filma. Me prav zanima če ga je sploh videla!
    Z angleškimi dramami pa ne vem če se kdo smeji ko so kaki filmi 18 stoletje, vsi zdolgočaseni in namazani kot da so v koko padli.Za take filme moraš biti res malo zafrustriran da jih lahko gledaš.Simona pejt malo ven, najd enga modela, ali pa modelko pa se malo zabavaj v življenju. Družba dela boga in pol :)

  23. oomoo - 19.01.2010 ob 09:04
    oomoo

    He,he….

  24. Mr. Mojo - 19.01.2010 ob 09:06
    Mr. Mojo

    Gledal sem film in ta zapis me je veliko bolj zabaval, torej le ni bil namen samemu sebi.

    Intelektualce pa ukint, seveda. Ali pa pobit. Zakaj niso tega storili že Grki, ne bi se brez veze jebali s to civilizacijo 3000 let…

    Lepo je debatirat z ljubitelji vseh žanrov in objektivnimi kritiki!

  25. strojnik - 19.01.2010 ob 09:27
    strojnik

    Pa ne da nekateri še vedno čakate globoko misel iz Holivuda… :shock:

    Meni se je filem zdel zanimiv iz vidika predstave, zgodba pa podobna tisti iz Rambo III… :cool:

    Do tam nekje Američanom potegne… :cool:

    Cen dve uri že slabše zapravil… :cool:

    @Iztok: Ja mogoče kdo le uspel napisati prispevek o tem filmu, da ga nisi ti obogatil s svojim mnenjem v mnogih komentarjih… :shock:

  26. Bruno - 19.01.2010 ob 10:38

    Moje ime je Bruno in menim, da je film fakatastičen, v naslednjem življenju bom ali drevo duš tako, da se bodejo ta plemeniti smrkci senčili pod menoj ali pa kodrlajsast zmaj, da me bodejo poletojahali (jihhhaaa bodo-upam vpili na vse grlo) ne vem, nisem se še dokončno odločil.Kaj vi menite, da je manj poceni, plitko, otročje, bebavo, infatilno in kar je še takih velikih pridevnikov, globoko spoštovana g. Rebolj?

  27. gulp - 19.01.2010 ob 11:49

    hm. tole lepim pod vse takele zapise, pa še tle posmetim …

    zaplet avatarja:

    http://www.scene-stealers.com/wp-content/uploads/2010/01/jmrmb.jpg

    state of mind tistih, ki jim je avatar všeč:

    http://failbooking.com/wp-content/uploads/2010/01/funny-facebook-michael-avatar.png

  28. nof - 19.01.2010 ob 12:08

    Očitno vsi v tem filmu nekaj vidijo. Razen “črnoglede” avtorice. Za kozlat!

    http://www.mladina.si/dnevnik/19-01-2010-stop_za_avatarja_na_kitajskem_/

  29. Mr. Mojo - 19.01.2010 ob 12:25
    Mr. Mojo

    .. in mene.

  30. gulp - 19.01.2010 ob 12:26

    aj, moj komentar se je v moderaciji zgubil, ker sta dva linka, pa ga delim na dvoje.

    1) zaplet avatarja:

    http://www.scene-stealers.com/wp-content/uploads/2010/01/jmrmb.jpg

  31. gulp - 19.01.2010 ob 12:26
  32. dare - 19.01.2010 ob 12:56

    Ma ja, menda različni ljudje v filmih iščejo različne stvari. Če mene npr. kdo vpraša, so mi najbolj všeč filmi Emirja Kusturice, ki se ob gledanju vedno znova sprašujem kje in kako je nabral na kup vse tiste face. Za vsebino pa me ne briga ravno toliko!
    Nekdo je pač navdušen nad tehnološkimi prijemi in tretji spet nad kakšno tretjo zadevo.
    Da pa bi šel v kino gledat ameriški protiameriški spektakel, ja, kaj takega mi pa res ne pade na pamet. Saj proti američanom pa ja nihče ne more biti. Poleg tega pa lahko zvečer preklopim na eno izmed šestdesetih nadaljevank in se naslajam ob širokogrudnosti amerov, ki v vsako serijo vklučijo najmanj dva geja, črnskega šefa in pet debelih bab.
    Poleg tega pa so že po tristo letih zmogli toliko strpnosti, da so izvolili zamorca za šefa. Naslednjič bodo mogoče pa pingvina!
    In ravno tako ameriško nadljudstvo maha s svojo pofilmano samokritičnostjo, dokler jo sami producirajo. Bogve, če bi isti film tako množično obiskovali, če bi ga posnel kakšen Francoz?
    Ja, saj vem, da nisem povedal posebno veliko novega. Predvsem pa ne o filmu. Zelo verjetno ga bom videl šele takrat , ko bo star kot zemlja. Če ne bo ravno kaj drugega po teveju! lp

  33. smoger - 19.01.2010 ob 17:38

    večina holivudskih filmov = LSD za iztrošene Američane od vsakodnevne monotonije

    Avatar = overrated movie
    Cameronov film je presežek v tehnologiji izdelave filma in v PR.

    A kdo ve kako je Cameron v teh ‘kriznih’ časih dobil 300 M$?

    Cameron je postal Titanic, ko je začel snemati Titanic.

    Ljudje…a na dobro zgodbo, dobro igro nihče več ne pali?! A vi bi vse 3D fensi-šmensi?

  34. Nurudin - 19.01.2010 ob 18:18

    zaiti med komentarje tega bloga, je precej škodljivo za mentalno stabilnost, kar v bistvu ni nič novega. poraja mi misli o ustanovitvi izrazito militantne politične stranke, ki bo začela s požigom parlamenta, nadaljevala pa z zaprtjem večine prebivalstva te dežele. charles manson je samo ubogi tepec, s premalo vizije in uvida v resnično naravo svoje krvnice, družbe. to je pa tudi meni podobno, preden pridem med komentarje tega bloga. dejstvo je, da se ponavljam. dejstvo je, da sem sijoči člen vrtečega se kroga. hodaj pijanim ulicama, grbavim oblacima, na škrbavim koracima, na zvonkim jezicima. aaaaaaaaaaaa.

  35. whosyourdaddy - 19.01.2010 ob 18:22

    Kokodajs teb bi rade volje pokazal en delovni teden na mojem delovnem mestu! Ne maram intelektualcev! Ste breme delovskega razreda! Živite na račun delavcev z birokratskimi službami, ki so same sebi namen!

    Točno tako. Treba je samo še definirati intelektualca. Ali se šteje med njih recimo tudi stihoklep družbeno angažiranih besedil z izvedbo, ki para srce? Gre za pesem Kje si ati? Sicer ena tistih viž, ki jo moraš večkrat poslušati, da ti priraste k srcu, ali pa da se ti prisadi k vranici, če imaš raje agrarne prispodobe. Ob tem nihče ne more ostati ravnodušen:
    http://www.youtube.com/watch?v=ERx0tYlu6dc

  36. tekabab - 19.01.2010 ob 18:39

    whosyourdaddy, dotična viža je hit tedna na radio cele.

  37. whosyourdaddy - 19.01.2010 ob 19:08

    a res? ja kaj je pol Deli svoje pust moje? carski komad. Za naše razmere. Gangsta rap je pr ns pač mal drugačen, to priznam, k nism fejk, ni Glock ampak krepelce, ni Hennessy ampak Laško, ni Escalade ampak znižan Hyundai Pony, s temnimi stekli pa z unim psom k z glavo miga na polici, Ni to Compton al pa Baltimore, to je Celje in to so naše fore. Če pa komu ni všeč alpa če kej ne šteka, da je ulca ulca in deka deka, nej pa pride v Celje pa nej bo pol glasen. Tuki mi rolamo (besedna igra, a štekate?) in to ni basen.

  38. Simona Rebolj - 19.01.2010 ob 22:55
    Simona Rebolj

    @Sanel Š.:

    Kdo bi si mislil, da kogar koli sovražiš na tem svetu samo na podlagi nekakšnega etiketiranja po tolikšni volji zagovarjanja tega filma, ki je poln miroljubljnih razsvetljenih sporočil. Ah, ja … verjetno je krivo belo poveličevanje primitivnega in ritualnega ter očrnjevanje grdih znanstvenikov … hehe … Tako se neintelektualna publika pač uči in absorbira stvari tako plitkih stvaritev. Hvala, da si me opomnil na še en negativen aspekt tovrstnih komercialnih skropucal, kot je Avatar, Titanic in podobni megadobičkonosni hiti.

    Sicer se osebno nikjer in nikoli nisem predstavljala za nekoga, ki ve vse. To je zraslo na tvojem zeljniku. Vendar ne mislim in za razliko od tebe veliko poslušam, kaj vse vedo nekateri drugi in tudi molčim z zavedanjem, da o čem, kar ve nekdo drug, sama ne vem (še) dovolj. Medtem ko ti na primer nisi zapisal enega relevantnega argumenta ali opombe na samo tematiko, kot da o ničemer pač ne veš nič in te tako tudi edino lahko dojemam, pa vendar razbijaš po tipkovnici z neverjetno medvrstično ihto, da bi se te le opazilo. Revček! Zato se ne čudim, da sovražiš domnevne intelektualce. Očitno bi bil predvsem sam rad intelektualec, kakor koli si že to predstavljaš, in bolehaš za neznosno frustracijo, ker takšnega mnenja o sebi nimaš. Verjetno se tudi zavedaš, da si takšnega mnenja o sebi nisi nikakor prislužil, kot se zagotovo zavedaš, da tvoje mlatenje prazne slame o domnevni psihoanalizi na moj račun, kot si svoje primitivno pisakanje poimenoval, ni vredno pol pizde gnile vode relevantnosti. Še huje. Sam se kasneje patetično oklicuješ celo za objektivnega kritika, medtem ko druge hruliš, za kaj vse naj bi se imeli!

    Dobronamerno ti lahko povem samo to, da izpadeš precej primitiven in bolan, skratka, kot fen Avatarja ne delaš s svojim zgledom Avatarju nobene usluge v pozitivnem smislu. Še posebej z izjavo, da imaš pomembnejše stvari za počet v življenju, kot se sekirat za stvari, ki jih bojda ne moreš spremenit. S tem si pač potrdil stanje situacije iz mojega prvega odstavka na temo pasjega življenja. Viš, take fene Avatarja, bi bilo treba pripeljat Cameronu pred ksiht. In … mimogrede … zakaj, zaboga, se tako sekiraš zaradi mojega zapisa. Nimaš nič bolj pametnega za počet, kot da mi smetiš blog? Se te bejbe izogibajo na deset kilometrov, da se tukaj meni limaš na pete? Ne bo šlo. Jaz sem navdušena, če se me tebi podbni tipi izogibajo vsa na sto kilometrov, pa prevečkrat nimam te sreče. Tako radi se zaletavate vame.

    In ja, veliko takih in drugačnih intelektualcev sem že našla v življenju, veliko zadovoljnih večerov. In ja, nič ne pogrešam tebi podobnih bedakov, pri čemer je to, da nisi intelektualec najmanjši problem. Problem je, da si značajsko podriskan.

    In od kod ti ideja, da ED ni intelektualec??? Aja, šesti čut … haha …

    Tragikomičen lik si odigral, pa še slabo ti je šlo.

    @Simon:

    Seveda so delali reklamo tudi tisti lobiji in kasneje uročeni nelobiji, ki filma sploh še videli niso. Če v nek film zmečeš toliko denarja, ga je treba upravičit vsaj z maksimalnim trudom, da se pokaže dobiček, torej megaštevilen ogled. V takih primerih si tudi akademija ne upa skoparit z oskarji, tudi če film ne odtehta vloženega (samo s tehničnega vidika), ker bi s tem v bistvu zavrli voljo producentov in režiserjev, da se spuščajo v obrtne eksperimente znotraj filmske industrije, kar pa pomeni obračanje mega vsot denarja. Tako je to.

    @Miha:

    Fajn, da si se nasmejal, to me veseli, zamislil pa se očitno nisi prav nič.

    Ne morem ti odgovorit, kakšni filmi so mi všeč, ker nimam priljubljenih žanrov. Všeč so mi dobri filmi, ki dosežejo in upravičijo koncept, kakor je prepoznavno zastavljen. Žanra zamorjene angleške drame pa ne poznam.

    Zgodba Avatarja še zdaleč ni povprečna kot pri vseh filmih. Očitno gledaš povprečne filme, sicer nastajajo tudi zelo dobri, z dobrimi zgodbami. Zgodba in poanta Avatarja pa ni zgolj povprečna, ampak slaba, kar je za tako spromoviran film, s takšnim vložkom še posebna sramota.

    Ker nisi napisal niti enega argumenta, zakaj naj bi bil ta film dober, razen s tehnološkega aspekta, si potrdil moj zapis. Da je film brez vrednosti in efekta, saj ga raja z veseljem gleda izključno zaradi 3D dovršenosti in ne šteka, ama, nič, niti jih ne briga. No, to, pa je izključno poanta kapitalistične podstati z vsem, kar mu pritiče in ravno zaradi tega je oglaševanje tega filma kot protiameriški, celo protikapitalistični navadna prozorna zarota. No, za večino seveda zarota ni prozorna, ampak blagor, o čemer sem tudi pisala.

    Z zadnjimi primitivnimi stavki, s kakršnimi poskušaš bit patetično žaljiv do mene osebno in še kar počez šovinističen, si pa tudi ti, kot enako Sanel, pač tipičen primerek primitivcev, ki so hkrati tudi navdušenci tega filma. Očitno na vas nima nikakršnega koristnega vpliva. Drhal, ki je dobre volje samo, kadar fuka in žre in na tak način tudi presoja življenje. No, zdaj imate še 3D orgazmične zabave.Seveda tudi fukate brez dvoma zelo slabo. Logično. Saj dober fuk tudi v možganih nastaja, tam je pa pri tebi in tebi podobnih ena sam plitek primitivizem. Očitno. Ne bom ti vrnila in ti rekla, da pojdi raje fukat, kot da posiljuješ tipkovnico, ker nikomur ne privoščim fukanja s takšnimi ljudmi. V vseh ozirih.

    @joc:

    Motiš se. Ovuliram. Nič se ne spoznaš na ženske.

    @Iztok:

    Seveda so rabili medije. Za reklamiranje napačnih vtisov o pomenu tega filma z več aspektov.

    Na ostalo ti je pa pris odgovoril podobno, kot bi ti jaz. Omenjanje nekih drugorazrednih znanstvenih fantastik srednjega budžeta nima nobene zveze s piarovskim in kapitalističnim “fenomenom” Avatar.

    @Mr. Mojo:

    Odlična pripomba! Ljudstvo, ki danes umira na Haitiju so v bistvu naši zemeljski Na’viji, pa se Cameronu očitno niso zdeli tako … hmm … privlačni za fabulo, še posebej za 3D fabulo ne.

  39. Simona Rebolj - 20.01.2010 ob 01:50
    Simona Rebolj

    @dr. h. c. Peter Legiša:

    Jah, ne vem, no, težko je samo sebi v namen pisanje na nekem blogu z višjo branostjo in prepoznavnostjo znotraj blogosfere. Kaj misliš? Očitno je posredi neka zarota filozofske fakultete in fdvja … hehehe … Hvala za ponudbo za job, ampak ne, na tistem terenu bi verjetno pogrnila, s pastavki mi gre bolje.

    Sicer pa, kar se tiče tvoje replike na tematiko … ja … Neslavne barabe že pušile na globusih na primer. Avatar je le biznis nad biznisi, ki ga je treba skozi spravit s čim manj pripombami.

    @kokodajs:

    Saj je jasno. Sanel hoče bit intelektualec, ki se ukvarja s psihoanalizo, in je očitno tako nepotešeno potreben, da se preprosto ne more dovolj skoncentrirat in uživat še v čem drugem od misli na fuk, zato ni intelektualec in ga trga od besa … hehe … Ker je blazno pameten, pomisli na najenostavnejšo rešitev. Iztrebit intelektualce, pa bomo vsi glih in ženske naganjat, da bodo čim več fukale, da še jaz ves nepotešen pridem kdaj na svoj račun. Tako to gre.

    @beautrey:

    Nikakor ne moremo zbanalizirat permise vsakega filma. Če banalnosti ni, to lahko izvajamo samo zelo ponesrečeno in zlahka smo demantirani z argumenti.

    Tvoj argument je naprimer zagovor tovarne sanj, torej vidik industrije, kar pomeni aspekt s kapitalističnega vidika, torej si pohvalil moj zapis, čeprav se ne strinjaš z negativno konotacijo, ker ti slednje dojemaš to za pozitivno. In v tem je ravno paradoks Avatar fenomena. Da v svojem bistvu stvari ni protiameriški, kot se izdaja, še manj protikapitalističen. Še huje! Njegovi največji feni in zagovorniki ste po komentarjih sodeče več kot očitno malikovalci tistega, proti čemur naj bi se ta film ravno “boril”. In to je paradoks, o kakršnem sem pisala.

    @ED:

    “film je animirana »indijanarca« ter prav zato, kljub dobrim grafičnim efektom, ni ne-vem-kako fantazijski, ali celo znanstveno fantastičen. In natanko zato ker to ni, je film – dober! Film je dober, ker je zelo »realen«, tj. ker se pravzaprav loteva realnih problemov na Zemlji (ne na Pandori).”

    Ne, ni realen. Že zaradi opombe Mr. Moja ni, ama, nič realen. In tudi zaradi opomb v zapisu, kar se tiče pogleda in mej verjetnosti delovanja ljudstev. Film je zgolj iluzorno realen, kot se nasploh futra na izluziji. In to je v bistvu za sporočilnost, s kakršno se nadpretenciozno kiti še slabše, kot če bi bil mnogo manj navidezno realen. Prenekatera pravljica, na videz totalno irealna, je v bistvu stvari morebitne želene močne sporočilnosti, mnogo bolj realna v poanti.

    “Namreč če režiser oz. scenarist že riše neko drugo kulturo, in to na nekem drugem planetu, zakaj se morajo tudi prebivalci tega planeta spolno razmnoževati? Zakaj tudi Na’vijci poznajo le dva spola, zakaj ne 5, ali enega? Zakaj mora tudi pandorska kultura Na’vijcev imeti podobno družbeno-politično organizacijo, kot je znana na Zemlji; tj. zakaj bi ne bili Na’vijci egalitarna družba, brez poglavarja? Itd.”

    Ja, to so popolnoma nepomembne navezave na realnost, kar se tiče reničnih bistvenih poglavij politike in družbe kot antropološkega in sociološkega vprašanja oz. delovanja, ki služijo zgolj za opozorilo, da režiser cilja na realnost. Z realnimi problemi se ukvarja pa naivno ali se sploh ne!

    “Odgovor je naslednji: film je namerno neinovativen oz . »ne-eksotičen«, ko je govor o politično-družbenem in celo naravnem okolju, saj bi bil v primeru večje inovativnosti in prevelike »nepodobnosti« z razmerami na Zemlji za »povprečnega« prebivalca ZDA nerazumljiv.”

    Sploh ni problem v tovrstni morebitni “nepodobnosti”!!! Problem je v nepodobnosti. Upam, da se razumeva.

    “To, da je sam film tržni projekt, ki je stal več kot 300 mio $, v ničemer ne topi njegove anti-kapitalistične osti. Če hočeš nekaj sporočiti ljudem, ki komunicirajo in mislijo na določeni »frekvenčni dolžini«, potem jim to sporočiš preko njihovih »frekvenc«, na njihov način; in če je velikopotezen spektakel tisti način, ki bo dosegel veliko število ljudi, potem je tak (»kapitalističen«) spektakel pravi način. Če pri tem zaslužiš, nič zato. Režiser je pač Američan, vpet v ameriško družbo in kulturo, torej je tej kulturi primerno izoblikoval način artikulacije, samo/reprezentacije, simbolne forme ipd. Klin se s klinom zbija…”

    Na žalost menim, da ni šans!!! Argument, ki si ga navedel, bi v drugačnih okoliščinah podpisala in se nasplošno zelo strinjam! Absolutno podpiram dobro komercialo in menim, da jo ravno s tega vidika pogleda kvečjemu primanjkuje in nikakor ni preveč. Preveč je zelo slabe komerciale. Brez potrebe!!! Kar se tiče pridobivanja širše pozornosti in razumljivosti. Ampak tokovi gredo “zarotniško” v popolnoma drugo smer. Klin se s klinom zbija??? Ja, se! Ko se ga preveč nažgeš, zjutraj rukni še enega, da se strezniš. Ampak pazi, da ne postaneš alkoholik! In točno to se dogaja. V tem okviru uporabe komerciale Cameron ni niti najmanj izviren, da bi lahko služilo kot izgovor za slabo fabulo s hudo majavo poanto, s kakršno se ne da identificirat v resnici (Afganistan, Irak itd). Ne vem, zakaj si popolnoma poignoriral, kar sem v zapisu o tem pojasnjevala, in nisi podal kvečjemu replike, protiargumenta. Komerciale z moralnimi sporočili, tudi megaproračunske, ofkors, je šlo skozi že na tone! Večina se jih itak futra na tem, pa ima na ljudi približno učinek vpliv kot dva litra cenenega vina na dan. Noben klin se ne zbije. In takšen je tudi namen!!! In točno zato se v imenu morale “zarotniško” obrača samo kapital na plehkih bučah, ki serijsko konzumirajo plehkost. Žalostno je to, da je Avatar vsebinsko slaba komerciala!!!! Tako draga, s takšnim megapiarom, tako odločilnega političnega “namena”, pa navadna nesramna slaba zajebancija, da se obrnejo megamilijoni.

    Nič se ne dotakne nikogar, na nobeni, še tako nizki frekvenci, če že hočeš. Kje pa! Ignorira se vsebino, ker je ni, ker se je nemogoče identificirat z vsem skupaj, vriska se hvale za 3D igračo, ki je veliko koštala in bo še več prinesla. Toliko o protikapitalizmu in protiameriškosti. Ne boš našel otroka, ki ti bo rekel, da se ga je vsebina dotaknila, samo pohvalil se ti bo, da je zaštekal, kaj je hotel film v grobem povedat … da je človek, nasilen grd in pohlepen, kar smo slišali že milijonkrat, vendar pa le kdaj pa kdaj na premnogo boljše načine, ki se vsakega slehernika mnogo bolj dotaknejo. Ta film je zloraba morale in protiameriškega trenda, ki se je po Bushu vzpostavil, za čisti fejk, ki imponira ljudem, da jim lahko dol visi za vse skupaj in se veselijo vsakega kapitalističnega tehnološkega napredka v miru še bolj, češ, hej, poglej, saj smo moralni, samo “3D” hočemo, pa v miru kokice papacat.

    Poglej si komentarje fenov konec koncev. Brez veze.

  40. Simona Rebolj - 20.01.2010 ob 02:10
    Simona Rebolj

    @kugla:

    Nič hudega, če se ne strinjaš, vendar svoje nestrinjanje pojasni, namesto da podtikaš nekaj, česar ne moreš vedet in nima nobene zveze z vsebino. Skratka, utemelji, da imam kakršne koli vnaprejšnje predsodke pred filmom. Od kod ti ta podatek, kje natančno kaj takšnega najdeš v zapisu in kakšne replike sploh imaš na zapis, na konkretne teze? In natančno zapiši, od kod, zakaj, na kakšnih dokazljivih predpostavkah si razbral frutracijo avtorice. Sicer je takovrstno natolcevanje samo primitivno blatenje.

    In kje, zaboga, si prebral, da sem kogar koli ozmerjala v zapisu s primitivcem, ker se je določil za ogled filma???? Tudi če se ti je prikazala fatamorgana, naj te potem potolaži vsak dejstvo, da bi se v tem primeru za primitivko oklicala tudi avtorica sama vendar!

    Ne mislim, da si primitivec, ker si si šel ogledat film. Mislim, da si primitiven, ker take obrekovalske hujskaške nebuloze brez argumentov izjavljaš. Je pa res po komentarjih tukaj sodeče primitivizem in izrazi navdušenja nad filmom kot ena in ista stvar. Žal.

    @Samo:

    Ja, seveda, tehnično je vrhunski. Obrtno gledano že ne več, glede na to, da obrtno vključuje tudi druge aspekte, ne samo tehnično dodelan ali prelomno nadgrajen film. Skratka, scenarij v smeti v vsakem primeru.

    Sicer pa ja … hahahaha …. tako kot marsikaj je tudi seks poleg tehnoloških učinkov lahko opijat za ljudstvo. Zato imamo pa pornografijo konec koncev. In ja, ljudje sodijo po sebi. Nivo je pa jasen. Nič drugega na svetu jih ne briga razen primarnih potešitev. Hrana in seks. In potem jih ne birga več nič drugega. Seveda je seks takih možganov zelo slab, zato niso nikoli potešeni, čeprav se jim možgani utapljajoo v hormonih. Kar je njihov problem, ki jih najbolj boli, se jimzdi potem učinkovita žalitev za druge. Ofkors.

    @Dare:

    Če bi bil Francoz preveč Francoza dvomim, da bi nabral toliko denarja za ta mega ameriški film … hehehe …

    @smoger:

    Podpišem. Predvsem v teh kriznih časih … hehe …

    @Nurudin:

    Pozdrav.

    @whosyourdaddy:

    Prosim, če nehaš pošiljat komentarje, ki niso vezani na temo zapisa.

    Hvala.

  41. Sanel.Š - 20.01.2010 ob 07:23

    Simona lepo si me zjutraj nasmejala tako, da bom odšel spati z nasmeškom na obrazu moja draga je vzela dan dopusta se ji ni treb av ljubljano vozit tko, da jo bom zažličkal in sladko zaspal. Prvo pa ti bom še malo zasmetil tvoj blog. Hmmm intelektualec kaj je sploh pojem intelektualec? Z amene so to ljudje, ki bluzijo tja v tri krasne o stvareh, ki se navadnim ljudem zdijo brez veze in nimajo povezave z realnim življenjem, službo plačevanjem položnic realnimi problemi itd… Vsega kar si omenla ne bom komentiral ker se mi ne, da ponovno brat ampak bom komentrail kar sem si zapomnil. Zakj sploh berem in pišem gor na blogih itd.. Ne vem mogoče je kaj v zvezi iz otroštva, ki je bilo res težko! Ampak sedaj sem odrasla oseba in uživam svoje sanje ter ustvarjam kar si zamislim. Ampak rad piknem in gledam odzive ljudi, ki so mi tečni že preko mojega 24 inčnega LCD monitorja. Kot prvo zato ker se ne strinjam z njimi kot drugo zato ker mislim, da totalno preveč zatežijo neko stvar in mislijo, da so najpametnejši in, da vse vejo. Sam film Avatar mi ni nekaj posebnega ampak sem sam opazil druge stvari,ki me veliko bolj privlačijo.

    Csenaristi filma so morali predvideti prihodnost v letu 2150+ torej so morali predvideti tehnologijo, kii naj bi se takrat uporabljala in ker se morajo Scenaristi držati nekih osnov fizike ne smejo pretiravati in pokvariti filma.

    Meni osebno so bili zanimivi letalniki, ki spominjajo na naslednike Sikorski UH-60 Black Hawk ampak namesto glavnega rotorja so imeli na vsaki strani po dva rotorja, ki sta usmerjala letalnik po vseh smereh letenja torej letalnik ni potreboval zadnjega propelerja za uravnavanje letenja. Potem so tukaj ezgo skeletoni v katerem so vojaki upravljali veliko kalibersko orožje, ki je pretežko za posameznika. Monitorji v kontrolni sobi so bili pra vtako zanimivi! Nekakšen 160 – 180 stopinski pregled nad računalnikom resnično zanimivo. V glavnem sem se oziral za tehnološkimi rešitvami, i so jih vnesli v ta film.
    Drugače pa film kot film si po mojem mnenju zasluži oceno 3+, K-Paks z Kevin.S v glavni vlogi je z zgodbo veliko bolj zanimiv. Ampak kakšna ZF akcija z romantično vsebino in dobrimi efekti tudi paše. Absolutna resnica je, da vsak človek na različen način nekaj dojema ampak način z katerim si ti popljuvala ta film me je totalno razkuril. Res je tudi , da se dober sexs začne v glavi sam sem v 10 letni zvezi! IN če ga ne bi nadgrajeval bi postal monoton! nekako pa dvomim za tebe, da si v resni zvezi ker potem nebi imela časa pisarit po blogih razen, če to počneš v službi kar spet potrdi moje dejstvo, da kradeš državi denar bogu pa čas.

    Nč grem spat delo v rudniku človeka utrudi.

  42. Pris - 20.01.2010 ob 08:41
    Pris

    En mesec po koncu filma je na Pandoro prispela nova flota homo sapiensov, primerno opremljena z vodikovimi bombami in kemičnim orožjem 22. stoletja, in zradirala miroljubne okoljevarstvene Blueggaz n’da Hood, unobtanium pa preimenovala v obtainium.

  43. smoger - 20.01.2010 ob 10:23

    ‘Meni osebno so bili zanimivi letalniki, ki spominjajo na naslednike Sikorski UH-60 Black Hawk ampak namesto glavnega rotorja so imeli na vsaki strani po dva rotorja, ki sta usmerjala letalnik po vseh smereh letenja torej letalnik ni potreboval zadnjega propelerja za uravnavanje letenja. Potem so tukaj ezgo skeletoni v katerem so vojaki upravljali veliko kalibersko orožje, ki je pretežko za posameznika. Monitorji v kontrolni sobi so bili pra vtako zanimivi! Nekakšen 160 – 180 stopinski pregled nad računalnikom resnično zanimivo. V glavnem sem se oziral za tehnološkimi rešitvami, i so jih vnesli v ta film.’

    ROFL

    Res so bili ustvarjalci filma v tem segmentu zelo IZVIRNI…NOT.

    Sanel a si ti kdaj slišal za te ljudi:
    Jules Verne
    Isaac Asimov
    Philip K.Dick

  44. Fimke - 20.01.2010 ob 11:28

    Oglašam se iz strokovnih vod, financiranje filmov mi prinaša vsakdanji kruh. Strinjam se s Simono, pa tudi s tistimi, ki pravite, da je film prelomen. Oboje je.

    Ameriški filmi so namreč financirani iz zasebnega kapitala, ki se po pričakovanjih vlagateljev mora vrniti z dobičkom. Zato mora biti zgodba filma tako enostavna, da jo razumejo gledalci 300 milijonskega ameriškega trga (pri block-busterjih običajno primarna ciljna skupina), lepo pa je, če se vrne kaj tudi iz 495 milijonskega evropskega trga (sekundarna ciljna skupina in obenem v svetovnem merilu tretja največja po številu gledalcev za Kitajsko in Indijo. Ampak na slednji zaradi kulturne različnosti ne gre računati kot na relevanten trg). Povprečni ameriški block-buster stane 100 mio dolarjev, za Avatar pa se ocena stroškov giblje med 230 in 500 mio dolarji, zato je iz finančnega vidika pomemben tudi sekundardni ciljni trg (Evropa), kjer je prišla prav PR krilatica “proti-ameriški film”.

    Evropski filmi imajo bistveno manjše proračune, saj je v Evropi film sprejet kot kulturna vrednota in ne kot industrija. Zato si tudi lažje privoščijo močnejše zgodbe, ki privabijo ožji krog gledalcev, saj zaradi financiranja iz javnih sredstev niso tako odvisni od trga. Seveda pa manjši proračuni pomenijo tudi manj muzike (predvsem računalniške animacije). Gledalcu, vajenem evropskih filmov ali pač samo dobrih zgodb, seveda ogled napovedanega “proti-ameriškega” filma razočara. Ampak zaradi gole matematike mora tako visoko proračunski film izbirati. In za holivudske studije se ve, kakšen je izbor.

    Ima pa celotna filmska industrija zadnje čase velike težave z obiski kinematografov, zato se za gledalce pripravljajo novosti, ki bi jih obdržale pri nakupu vstopnic: hkratne svetovne premiere filmov prek satelitov v digitaliziranih kinih, 3D in drugi vizualni in čutni efekti, kino kot družabno srečališče. In Avatar je dober primer naše kino prihodnosti s svojo 3D tehniko in računalniško grafiko. Zato je prelomen, saj je z vizualnimi učinki mejo za gledalca spet potisnil naprej.

    Zato.
    Ni nujno vse zlato, kar se sveti.
    Je pa ponavadi ameriško.

  45. Mr. Mojo - 20.01.2010 ob 11:51
    Mr. Mojo

    Fimke,
    Žal se ne morem strinjati s tabo. Ni problem v tem, da se delajo blockbusterji in da avtorji/producenti pokasirajo vloženi cash. Problem je v tem, da je kakovost blockbusterjev na splošno padla.

    Dovolj je pogledati kateri koli seznam filmov z največjim izkupičkom, odfiltrirati filme z letnico 1980+ in slika bo povsem drugačna.
    Filmi, kot so Jaws, The Exorcist, The Godfather, Rocky, American Graffiti, One Flew over Cuckoo’s Nest, Kramer vs. Kramer, The Graduate, etc. se niti v najbolj divjem tripu ne morejo primerjati z lobotomijami, kot so Titanic, Avatar, 2012, The DaVinci Code, Transformers, Independence Day, etc…

  46. Fimke - 20.01.2010 ob 13:54

    Mr. Mojo, se popolnoma strinjam, vsebinsko se je ameriški film v zadnjih dekadah spremenil zaradi prilagoditve trgu, postal je zelo enoplasten (trditev, da se je poslabšal, je lahko nevarna, saj je kriterijev “dobro-slabo” pri filmu malo morje, ker gre pri gledalcih za osebno dojemanje, iz strokovnega vidika se pa film vedno secira na dele, ki “stojijo” in dele, ki ne, pa tudi tu je pogosto overall ocena subjektivna). In imaš tudi prav, v preteklosti so filmi z drugačnimi zgodbami prinašali dobičke. Če primerjaš vložke v današnje filme in takratne block busterje, postane iz vidika gole matematike jasno, da je lahko bil dobiček tudi pri manjšem številu gledalcev velik. Sedanji glomazni proračuni morajo že za pokritje vložka doseči večjo publiko in jo množično prepričati, da pride v kino … kar pri downloadih in domačih kinih ni lahko (zato tudi toliko vlaganja v 2 ali pač 3D vizualne senzacije in zvočne efekte, saj ta občutek doma zaenkrat še težko pričaraš).

    Zato pravim, da je vsebina tesno povezana s financiranjem filma. Če se greš veliko produkcijo, moraš imeti veliko prodajo. Ergo vsebino, ki doseže velik krog gledalcev. Pri čemer je primarni trg Amerika. Zato bi bilo bolj na mestu vprašanje, kako so se spremenili gledalci, da se jim je film moral v taki meri prilagoditi.

  47. Simona Rebolj - 20.01.2010 ob 19:17
    Simona Rebolj

    @Sanel Š.:

    No, definicija intelektualca po SSKJ se glasi takole:

    “kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo; umski delavec, razumnik /…/ pisatelji, umetniki in drugi intelektualci”

    Za tebe pa so intelektualci:

    “Z amene so to ljudje, ki bluzijo tja v tri krasne o stvareh, ki se navadnim ljudem zdijo brez veze in nimajo povezave z realnim življenjem, službo plačevanjem položnic realnimi problemi itd…”

    Jah, ljudje, ki se jim nekaj Zdi brez veze ne morejo in ne znajo presojat, kaj je bluzenje v tri krasne, ker premalo poznajo objekt presojanja. Intelektualcu, ki izvaja kar koli, kar nima povezave z realnim življenjem, bi lahko rekli kvečjemu šarlatan. Da se intelektualcem ne bi bilo treba ukvarjat s položnicami, službo, takoimenovanimi realnimi problemi, slišim prvič in česa takšnega še nisem srečala. Kot bi govoril o klošarjih ali pa premožnih dedičih. Vendar pa nobena od teh dveh skupin ne definira nujno tudi intelektualca.

    Lepo, da si mi pojasnil ključen predmet tvojega zanimanja pri filmu, ki se tudi ujema z edinim aspektom fascinacije tega projekta nasploh. V ta aspekt se nikoli ne bi vtikala, kvečjemu prisluhnila, ker pojma nimam na primer o letalnikih. Tehnološkemu vidiku dovršenosti v nerealnem ali realnem smislu nisem nikakor oporekala, ampak samo opisovala aspekt zlorabe tega vidika znotraj celotnega konteksta tega projekta.

    Vprašanje je torej, zakaj te je moj način, s kakršnim sem popljuvala projekt kot celoto, tako razkuril. In me, glede na ostalo, kar si zapisal v zvezi s svojim odporom do intelektualcev in tvojim težkim življenjem, ne čudi. Moj zapis pač opisuje ravno ta vidik takoimenovanega “pasjega življenja”, kjer se zlahka vsak prepozna kot soudeleženec v “zaroti” tistega, kar nas najbolj že skozi zgodovino boli – izkoriščanje človeka po človeku in odvzemanje pravice do dostojanstva in dostojnega življenja. Brez dvoma za težko delo v rudniku tudi ti nisi dostojno poplačan za svoje delo. In si upravičeno besen na stanje stvari, ki se ni prav nič spremenilo v ključnem od srednjega veka. In potem greš v borbenem obremenjujočem vsakdanu v kino in se prijetno sprostiš, dobiš servirano tisto, kar te privlači in razveseli, pa se najde ena pička, ki ti soli pamet, da je ravno ta in tudi ta projekt vir tvojega zelo oteženega življenja trudu navkljub, tisto, kar te je razveselilo, pa samo eden izmed kapitalističnih trikov, s kakršnim te je pač lažje oropat in hkrati pomirit, da se ne pritožuješ, ampak celo salutiraš v podporo. Kam gre denar, ki bi tebi precej olajšal vsakdanjo borbo s položnicami???? In tvoje navdušenje nad filmom pravzaprav pomeni scanje v lastno skledo. Torej tisto, kar si izjavil, da se nima smisla sekirat za nekaj, česar ne moreš spremenit, ne izpade prepričljivo, saj smo vsi kolektivno ujetniki drobnih potez, s kakršnimi vplivamo na kolektivne spremembe. In potem se lahko vprašaš, jah, porkamadona, a se imam sploh še možnost česa vsaj veselit, malo uživat, se sprostit? In postaneš na primer besen na domnevne mazohiste mojega tipa, ki skušajo diskreditirat še tisto malo prgišče veselja. Ko bi vsaj raje fukali in manj blebetali … hehe …

    Viš, s tega vidika te popolnoma razumem. Razumem tudi tvoj gnev do intelektualcev, češ, kaj zaboga so pa oni prispevali, da imamo še vedno tak podrhaljen svet, pa so tako čaščeni za svoje “zasluge” in celo prenekateri odlično plačevani (niso namreč vsi, veliko intelektualcev bije tlako mizernih plačil za svoj pridonos in najmanj izvemo o tistih, ki prispevajo in naredijo največ dobrega v resnici). Če tudi intelektualci ne bi imeli hudih težav s plačevanjem položnic, se ne bi pojavljali med njimi grdi manipulatorji, ki prodajajo svojo dušo za profit. To pomeni, da hinavsko molčijo, ko bi bilo treba povzdignit glas in blebetajo takrat in tako, da so všečni določeni politiki ali svojim futračem, saj bi sicer lahko ostali na cesti kot eden izmed članov jebenih »strank«. Na tem mestu popolnoma delim kritiko s tabo in sem se morda srečala kar direktno z mnogo več razočaranji nad domnevnimi intelektualci, kot si se morda ti. Slika ni prav lepa in častna. Vendar pa ni črno belo, ampak se odvija, kot na vseh področjih, vojna med dobrim in zlom z vsemi vmesnimi niansami.
    Vendar tudi ti, kot posameznik, s svojimi pavšalnimi ocenami domnevnih intelektualcev, ne delaš usluge tistim, ki igrajo pozitivno vlogo in se zelo trudijo, s tem pa ne delaš usluge tudi sebi. Če pri tem še podpiraš tisto plat manevriranja tržne kapitalistične mentalitete in produktov za prgišče “bonbonov”, ki ti jih ponudi v zabavo, si moraš pač priznat, da si si tudi sam kriv za svoje stanje. To velja za nas vse! In ja, ni zabavno, je pa realno!!!

    Še odgovor na mojo zasebnost, ki te očitno provocira. Ja, prav imaš, nisem v resni zvezi. Že več let ne. Še huje. Kar se partnerstva tiče, sem precej samotarski tip človeka in se prav nič ne trudim v drugo smer. Ne ljubi se mi trudit (več), ker toliko stvari raje počnem. Tudi pisanje bloga me bolj osrečuje kot trud za takoimenovano resno zvezo, kar večinoma definira zgolj dolgo. Trud sem preizkusila in dokaj hitro ugotovila, da se vsa drama odvija zaradi vpašanja, kdo se bo komu pokoril in se žrtvoval, da bo drugi lahko razprl krila v optimalnem smislu. Kompromisi niso prišli v poštev, če obema preveč pomeni tisto, kar si želi izživet čim bolj optimalno. Seveda je pa neverjetno težko to tudi priznat in sprejet, da nihče ne bo popustil, razen če bi eden prej obupal nad sabo in se oklenil tistega občutka varnosti, ki mu je pač preostala. Naprimer partnerja. Na tak način prenekateri pari preizkušajo meje potrpljenja in vzdržljivosti tudi po dvajset ali trideset let. Meni se ne ljubi niti en mesec, ker me preveč drugih hobijev privlači, zapolnjuje in zanima veliko bolj, da sem pripravljena tudi kaj potrpet, žrtvovat, ker pač vidim več smisla. Nič se ne pritožujem. In že dolgo sem sprijaznjena, da sreča v ljubezni ne pritiče vsakomur in ne doleti vsakogar, tako kot ni vsak bogat, nimamo vsi enakih staršev, ni vsak nadarjen in fizično primeren atlet, ni visokorasel, svetlopolt itd. Si pa ljudje ljubezen lastimo na način, kot da je rezervirana za vsakogar, če se potrudi. Ne, pa ni. Kot nič na svetu ni. Ja, nekdo preprosto lahko predvsem naleti na primerno osebo, nekdo pa nikoli. In še polno drugih vplivov. Kar se seksa tiče, imam za seboj tudi dovolj agonije, ki me je precej koštala. Koštala me je tega, da sem se tako zaciklala v poželenje, da so se mi za nekaj let skoraj skisali možgani in da sem spustila iz rok marsikaj pomembnega in da sem lahko spoznala, da kriziranje po odvajanju od džanka ne velja samo za trde droge tipa heroin. Sem pač fanatik. Mislim, da sem lekcijo razumela in izkoristila kar dobro, ker se počutim, kar se tega tiče, zdaj res zadovoljno in predvsem prisebno. Problem nastane, ko se človek mojega formata in značaja sreča z nezadovoljnimi ljudmi v resni zvezi in hočejo sebi v tolažbo mojo kri, moje grenke solze, ker na primer nimam stalnega partnerja, da bi se sami bolje počutili, potolaženi, da so na pravi poti, čeprav nezadovoljni. Jaz jim pa tega ne morem in tudi nočem dat. Namreč zadovoljni v zvezah in nezadovoljni, ki se zavedajo, da je to njihov problem, teh problemov v odnosu z mano nimajo niti najmanj, ker mi ničesar ne zavidajo, jaz pa tudi njim ne. Nasprotno. Privoščimo si zadovoljstvo, kakor koli že.

    Nič dobrega ne prinaša, če človek svoje probleme projecira na druge ali celo poskuša zatirat zadovljstva drugih, da bi se sam počutil bolj dostojnega. To je spet voda na mlin izkoriščevalcem, ki jim gre najbolj na roko, da se “tam spodaj” pobijamo, oviramo in onesrečujemo kar sami med seboj. Nobenega diktatorja ne potrebujemo, ki bi klestil po naših plečih. To je po številnih diktaturah najbolj razveseljujoče spoznanje kvazidemokratičnih kapitalističnih oblasti in drugih elit. To “skrivnost” so mi povsem brezsramno izpovedali tudi nekateri politiki!
    In ne, med delom nikoli ne plešem po internetu, še zasebnega mejla ne pregledam, zato boš tudi težko našel kakršen koli moj stavek pred večerom in le redko pozno popoldan. Jaz še član Facebooka nisem. Veseli me predvsem bloganje.

    Vse dobro!

    @Pris:

    Haha … Dobra!

    @Fimke in Mr. Mojo:

    Fimke, me veseli, da se ti je kot insajderju ljubilo dogradit zapis s tem komentarjem. Pripomba na piarovanje po Evropi in s tem povezanimi marketinškimi slogani “protiameriški” in vse ostalo je pomemben vidik na to temo.

    Seveda je tudi pripomba Mr. Moja zelo pomembna in se popolnoma strinjam, da je ključno vprašanje, kako so se spremenili gledalci, da jim je “moral” film v taki meri prilagodit. Tega sem se tudi v zapisu in pri komentarju EDa dotaknila v smislu zavajajoče misli, da bi imelo popreproščanje vsebin in s tem hitrejša, neposrednejša sporočila pozitivno funkcijo zaradi dosega večjega števila gledalcev. Začuda se jamranje okrog trvializacije medijev in padca nivoja pričakovanja ljudi kvečjemu povečuje. Rapidno. Logično, da gre za vprašanje na modelu o kuri in jajcu. Kdo je bolj “kriv”, ponudniki ali povpraševalci. Odgovori niso preprosti po modelu današnjih »blockbusterjev«, ampak gre za recipročen odnos, ki je v posameznih segmentih kar skrbno voden in usmerjan. Osebno sem se pri ukvarjanju s tem vprašanjem z vidika medijev, ki že dokazljivo seveda igrajo močnejšo vlogo vsesplošne kolektivne mentalitete, ki podpira smernice družbenih tokov, definitivno odločila, da je v tem primeru mnogo bolj relevantna pozornost in kritika na ponudbo, če ne zaradi drugega, pa zato, ker je usmerjanje pozornosti na povpraševanje precej bolj neučinkovito in na koncu koncev glede na preverjena spoznanja, kako funkcionira kolektivna vedenjska odzivnost, precej nesmiselna. Pri ponudbi se namreč lahko odločiš, ali boš enako razsežen krog ljudi pital raje z Rahlim padcem nivoja in zahtevnosti ali obratno. S časom lahko efekt v eno ali v drugo smer jačaš! Princip je podoben kot vprašanja prime timea. Ali bodo ljudje v enakem številu gledali Razočarane gospodinje od 21.00 kot Tudorje, če jih ponudiš ob enakem času? Kaj pa če Razočarane gospodinje rolaš ob 23.00, Tudorje pa ob 21.00. Itd. Podobno je s filmi, ki vrtijo kar pomemben del kolektivnega mentalitetnega sveta. Ni problem Avatarja, da je komercialen, niti trivializacija konec koncev. Problem je v tem, da je v primerjavi z nekaterimi drugimi blockbusterji absolutno pretrivializiran, bolj, kot bi bilo potrebno za pridobitev enakega števila gledalcev. Prenekatera uspešna risanka za otroke ima, kar se fabule tiče, mnogo bolj kompleksno izpeljano poanto. Blef “cameronske zarote” v bistvu spodkopava premikanje jezička na tehtnici navzgor. Od ljudi, ki vlečejo niti marionet (nas ljudstva) in za to celo kasirajo, pričakujemo odgovornost, zato kritika v večji meri po osnovni morali pritiče njim. Zelo podobno, kot je Spielbergova “filozofija” same forme uspešnega filma drastično posegla v odmikanje poante filma kot umetniške in ne predvsem obrtne dejavnosti. Namesto da bi omenjen obrtni vidik služil za podlago osnovi, ki jo je dobro poznat tudi zato, da bi znal bolj učinkovito kršit pravila, je postal “politika” – neposredno vezana na kapitalistično, tržno prioriteto. Kot eden izmed konkretiziranih naukov, kaj se zgodi, ko se gospodarstvo neizbežno začne vtikat v politiko, že kar medtem, ko še kujemo “modre” ideje, kako se mora politika umaknit iz gospodarstva:):)

  48. Pris - 20.01.2010 ob 19:31
    Pris

    “Če pri tem še podpiraš tisto plat manevriranja tržne kapitalistične mentalitete in produktov za prgišče “bonbonov”, ki ti jih ponudi v zabavo, si moraš pač priznat, da si si tudi sam kriv za svoje stanje.”

    Ja, mnogi raje sanjajo o Pandori, kot da bi izboljšali svoje življenje in realizirali svoje potenciale. Kot Jadran Krt.

  49. Sanel.Š - 20.01.2010 ob 20:16

    Simona nimam kaj dodati.

    Pris mislim, da o Pandori sanjarijo mlajši osebki, ki jim realno življenje predstavlja iziv in težavo. Torej Delo, plača, položnice, družina, bolezni , vsakdanjost itd…

    Ko pa enkrat prideš v trideseta pa mislim, da je takšen film prijetno razvedrilo. Vsaj za mene ker rad grem malo v Planet TUŠ nekaj popijem pojem, opazujem ljudi okoli sebe se srečam z prijatelji itd… Pač ljudje smo socijalna bitja in se radi družimo in govorimo o vsakdanjih emah, torej mlatimo slamo. Zakaj bi se obremenjevali z problemi, družbe, sveta, kapitalizma itd… Ogromno stvari me moti ampak vsake 4 lete volim druge lažnjivce in kurc kaj se spremeni! Eni na vlko kradejo tako kot so sedaj nam ukradli 2/3 drugega dela božičnice. Onim, ko so šli pa v penzijo v Decembru in Januarju pa niso upali vzeti zaradi morebitnih tožb. Eh kaj čmo! Bojimo se za službe ,da lahko odplačujemo kredite in vse ostale stroške. Govorimo si sej bo bolje! Država pa dviguje davke in si namišlja vse živo samo, da lahko nafila državno blagajno. Ampak ljudje pridno delamo čakamo na regres kakšno nagrado itd…

    Bolj kot vse ostale stvari mene osebno v mojih letih sedaj skrbi samo za zdravlje. Nisem več dvajsetletnik, ki je cele dneve igral košarko se vozil brez čelad brez opreme na motorjih. Telo se stara in posledice so tu še posebej, če preživiš kak padec ali pa te težko fizično delo zjebe po domače. Premalo rekreacije yunk food pa ti dvignejo holestereol veš, da ne bi smel nekaj jest pa ješ ” sej bo bolje” …
    Upam vsaj, da me ne bo genski materijal izdal. V družini ni blo nekih problemov z možgansko kapjo itd… tak,d aupam,d abom lahko vsaj malo državo ogulil potem, ko bom v penziji čeprav močno dvomim in predvidevam, da bo več kot polovica skladov v katere sedaj dodatno vplačujemo za penzijo propadlo ostala pa nam bo mizerna pokojnina in to 55 ali mogoče 60% plače za katero bom delal do svojega 55 leta! Imamo bonificiran delovni staž! z 55 leti bom imel: 39 let deovne dobe! Tko kot , dabi začel delat pri: 16 letih. WTF??? Kam to pelje?

  50. Bruno - 20.01.2010 ob 21:15

    Moj luli meri 15,6 cm, če bi bil blue Geronimo, bi premorel vsaj par centimetrov več, jebeš relativo. Kako ne bi sanjaril pol sploh?

  51. driska - 21.01.2010 ob 11:42

    Ena dimenzija ni dost za vaše visočanstvo razvajeno?

  52. whosyourdaddy - 21.01.2010 ob 13:01

    Sanel ima prav. Ti intelektualci samo intelektualizirajo in filozofirajo potem pa iz vsega nič oz. le to, da se med sabo dajejo kdo ima prav, te filozofske kategorije so pa itak nemerljive, ni to rocket surgery.

    Pol Pot in predsednik Ekv. Gvineje, velika voditelja majhnih a zgodovinsko pomembnih držav sta si bila glede tega na jasnem. Že če si imel očala z dioptrijo si moral v prevzgojno taborišče, pa tam potem intelektualiziraj.

  53. hxc - 21.01.2010 ob 13:29

    Kar sem dosedaj slutil, si mi potrdila. Avatar je drek.

  54. hxc - 21.01.2010 ob 13:31

    “Po ogledu filma ni nič več isto. Stalno razmišljam o sami vsebini filma in o občutkih, ki sem jih takrat doživljal. Sedaj vem, da se bom reinkarniral na Pandori, zato mi ne preostane drugega, kot da storim samomor”, je na enem od forumov zapisal uporabnik “Mike”.
    :lol: če je to dejansko napisal dejanski uporabnik “Mike” ki se dejansko ni šalil, prosim da se ubije. Čimprej.

  55. IZTOK GARTNER - 21.01.2010 ob 23:57
    IZTOK GARTNER

    “Seveda so rabili medije. Za reklamiranje napačnih vtisov o pomenu tega filma z več aspektov.”

    Simona, vsi ti vtisi so prišli v medije, ko je bil film že velik hit!!!

  56. Lara - 23.01.2010 ob 13:57

    Simona respect! You are my kind of woman!

    Kar se pa tvojega zapisa in kasnejših komentarjev tiče, se podpišem pod vsak tvoj stavek!

  57. simm - 24.01.2010 ob 02:18

    Film sem si ogledal, ker je menda nasprotnika treba dobro poznat, če hočeš z njim obračunat.:) Sem si ogledal tudi Titanic, pa sem si mislil, da se je režiser v tem času malo zresnil! Ah, sej vemo, najtežje je spreminjat sebe …
    Sem pa imel težave, nekje po polovici sem začel zehat, ker toliko “efektov” nisem več zdržal. Že tako ali tako sem sit računalnikov, ker sem eksistenčno prikovan nanje.

  58. anna - 24.01.2010 ob 13:51

    “Trud sem preizkusila in dokaj hitro ugotovila, da se vsa drama odvija zaradi vpašanja, kdo se bo komu pokoril in se žrtvoval, da bo drugi lahko razprl krila v optimalnem smislu. Kompromisi niso prišli v poštev, če obema preveč pomeni tisto, kar si želi izživet čim bolj optimalno. Seveda je pa neverjetno težko to tudi priznat in sprejet, da nihče ne bo popustil, razen če bi eden prej obupal nad sabo in se oklenil tistega občutka varnosti, ki mu je pač preostala.”
    – vidiš, to bi morala quotat na prvo stran moje diplomske!!! :D Napisala pa sem (s čimer se tud strinjam no): Ljubezen nam je potrebna kot kdajkoli poprej in hkrati je bolj nemožna, kot kadarkoli poprej. Sladkost, simbolna moč, privlačnost in odrešitev, kakršno najdemo v ljubezni, narašča premosorazmerno z vse višjo stopnjo njene neuresničljivosti” (Beck)

    daj načni še kakšno temo v tej smeri (z novim postom) :twisted:

  59. Simona Rebolj - 24.01.2010 ob 18:12
    Simona Rebolj

    @Pris:

    Haha … Jadran Krt! Res ne bi smeli pozabit nanj, še kako je živ.

    @hxc:

    Jah, kaj drugega, kot privoščit mu srečo, je res težko, ja.

    @Iztok Gartner:

    Ja, seveda, hit je bil z lahkoto že zaradi samega tehnološkega presežka, mi smo pa tukaj klepetali še o marsičem, zaradi česar so bili potrebni omenjani vtisi, da film ne postane zgolj hit, ampak megahit s posebno naznačeno pozitivno moralno in politično funkcijo, ki lahko opraviči tudi razne oskarjevske obrede, ki sicer hinavsko služijo samo podporo nadaljnjim takovrstnim kapitalskim podporam.

    @Lara:

    !

    @simm:

    Hehe … čemu bi se zresnil, če pa vsi tako čestitajo in pozdravljajo njegovo neresnost.

    @anna:

    Bom načela v bližnji prihodnosti.

  60. patricia - 25.01.2010 ob 00:55

    nekaj mi je ves cas pravilo, da se zaradi tega filma ne splaca trpet tri ure brez cigaret. sedaj pa sploh dvomim, da bi se odlocila, sploh, ker sem pred tistimi davnimi leti komaj zdrzala potop titanika. lp

  61. dr. h.c. Peter Legiša - 25.01.2010 ob 11:46

    Uf, smo se razpisali. Zdaj pa ne vem, če bi tisti infantilen ameriški poročnik iz Avatarja lahko rekel: “let’s kill those bastards, ’cause I wanna be home for dinner”.

    Uspešnost Slovencev pri prepoznavanju dobrih filmov: 0-odstotna. Uspešnost amerikanizacije z Avatarjem: popolna.

    @Gartner: Oprosti, ker mečem v isti koš filme kot LOTR,Potter,Avatar,Twillight…oprosti, ker ne vidim kvalitete domišljijskih filmov, ki za sabo priblečejo ogromno denarja in nič drugega kot primitivizem in domišljijo kitajskih mulcev, ki z veseljem potem – v upanju, da bodo leteli – skačejo iz balkonov in delajo ostale neumnosti.
    Kvalitetni filmi so čisto druga zgodba…kvaliteta je – kljub nekvaliteti – v zgodbah o Herculu Poirotu, Columbotu, Forrestu, Basterds, itd…ta fantastika pa je eno samo poneumljanje, z izjemo dveh ali treh zanimivih – drugozvrstnih – parodij tipa Zombieland…

    @Simona: No, super, da si se nazaj pošalila na moj fdv-jevski komentar, ker je bilo v prahecu mišljeno. Vsekakor pa mi je všeč, da nekdo še vedno dobro pozna slovenski jezik in ima besedni zaklad, ki ga drugih 98 % Slovencev ne premore. Diferenciali bodo pa za drugo življenje, ne? :)

  62. fetalij - 26.01.2010 ob 13:23

    pardon ker sem offtopic, lahko tudi izbrišeš, vendar;

    http://delo.si/clanek/97824

    “Kontroverzna blogerka Simona Rebolj opaža, da je poleg krivičnega obravnavanja samskih žensk trenutno aktualno tudi šikaniranje domnevnih maminih sinčkov v imenu boja za obstoj naroda: »Naša družba je menda neznosno zaskrbljena, da ženske bolj zanima kariera od družinske idile in da moški raje domujejo pri mami, namesto da bi državi na čast zaplodili čim več potomcev, ki bodo lahko garali za mizerno plačilo.«”

    :)

  63. commonsense - 27.01.2010 ob 12:49

    hej, simona, spet enkrat ne vem, kaj bi rekel na kar si rekla, ker si pač toliko rekla, da človek ne ve, kaj bi rekel. ampak v glavnem se precej strinjam :) , če na stvar gledam s tvojega stališča.

    drugače pa ne razumem vas intelektualnih intelektualcev, da pri ničemer ne morete ali mimo teorije zarote, ali protiteorije zarote, ali protiproti teorije zarote.

    kaj pa če si rečemo, cameron je pač posloven umetnik, ko je odkril, kako bi se dalo narediti tehnično revolucionaren film ( in to avatar vsekakor je)pa si je rekel, bolje, da mu ne damo globoke vsebine, ki bo všeč tudi simoni rebolj ( eh , fant te ne pozna – mnogim drugim pa že zaradi tega ne :) ), ampak enostavno poberimo vse klišeje, ki so v zadnjih kakšnih 20 letih v najbolj popularnih filmih ljudem ostali v spominu ?

    moj filmski spomin morda res ni več , kar je bil , ampak kar tako, offhand se spomnim vseh mogočih klišejskih scen iz: apokalipsa zdaj, titanik, jurski park, alieni,pleše z volkovi( in še kakšnih 20 indijanaric),planet opic, total recall,terminatorji, robocop….. in še in še. o antiamerikanizmu ali proimperializmu nisem zaznal prav nič več, kot v grimmovih pravljicah o moralnih dilemah postmoderne družbe :)

    obsojanja vredno? le zakaj. ali se ob glavobolu tudi mi nad 150 let preizkušenim aspirinom zmrdujemo, ker da ni dovolj progresiven in družbeno aktualen?

    cameronu lahko samo čestitam, da se ni dal v kakšen globoko vsebinski kulturni boj zapeljati, ampak je ostal pri tem, kar zna- biznis je biznis.

    IMHO

  64. Simona Rebolj - 27.01.2010 ob 17:09
    Simona Rebolj

    @fetalij:

    Ja, ja … hehe … bom replicirala. Zakaj nič ne pišeš, porkaduš?!

    @commonsense:

    Ne vem, če pri ničemer ne moremo mimo zarote (kdo, kje, kdaj?), osebno sem v tem zapisu zaroto demantirala v smislu zgolj obstoječega bolj zaznavnega ali pač nezaznavnega fakta. S temo se pa preprosto ujema, saj sam film operira z zarotami, pri čemer je sam projekt ironično kapitalistična “zarota”, s kakršno bojda ravno obračunava. V tem primeru je pojem zarote pač srž tudi samega filma, zato je najmanj nelogično, da se dotakneš zadeve s tega zornega kota. To je tako, kot bi rekel, zakaj morajo intelektualci v vsem videt nek socialni problem, medtem ko bi podajal repliko na film Revni milijonar.

    Ne štekam, še toliko manj, ker se podpisuješ kot commonsense, zakaj si spisal tretji odstavek? Kaj neki bi si pa kdor koli lahko drugega mislil že v izhodišču? Saj to je jasno. Moj zapis in kasnejši komentarji so namenjeni oceni izdelka v tem jasno razvidnem namenskem okviru, saj ne gre za edini komercialni izdelek s tem namenom na tržišču.

    Ne, ne sprašujemo se tega nujno ob aspirinu. Primerljivo bi bilo vprašanje ob hudo reklamiranem in finančno potratnem novem zdravilu na trgu, ki bi se oglaševal, kot da je prelomno zdravilo v boju proti vročini in glavobolu, ob čemer lahko apirine kar stran pomečemo in ga ne kupimo nikoli več. Po uporabi pa bi ugotovili, da je novo potratno zdravilo slabše kot aspirin, samo embalaža je hudo pretenciozna. In pojma nimam, kje si ti zaznal, da Avatar ni družbeno aktialen, saj sploh ni drugega kot to, da hoče prodajat družbeno aktualnost od Iraka, Afganistana pa do globalnega segrevanja, če hočeš.

    Vsem je jasno, da gre za biznis, dvomim, da komu ni. Nihče ni kritiziral biznisa samega po sebi. Nihče ni razpravljal o globokem vsebinskem boju, ker ga nihče v tem komercialnem že zanem Cameron okviru ni pričakoval. Presoje se nanašajo izključno na poanto neglobokega komercialnega biznisa. Si sploh prebral zapis? Za nadaljnje komentarje itak dvomim.

  65. commonsense - 27.01.2010 ob 17:51

    ojej, simona, nekdo res ne prebere tistega, kar čita.včasih tudi tistega ne, kar sam piše.

    “In pojma nimam, kje si ti zaznal, da Avatar ni družbeno aktialen, saj sploh ni drugega kot to, da hoče prodajat družbeno aktualnost od Iraka, Afganistana pa do globalnega segrevanja, če hočeš.”

    saj ravno o tem sem pisal, kje za vraga vi , I.I. (intelektualni intelektualci, za razliko od navadnih )v tem filmu vidite kaj takega??? gre le za 100 krat ponovljene klišeje (mnogo, mnogo starejše od iraka, afganistana in klimategateja) , ki očitno niso namenjeni intelektualnim razmišljanjem in političnim vrednostnim sodbam.zakaj je to tako težko sprejeti in se posvetiti bolj družbeno pomembnim intelektualnim temam, avatarja pa prepustiti tehnozabavi neintelektualnih množic?

    tudi v čarovnici pri janku in metki bi se dalo najti družbeno aktualnost,celo podobnost v naši politiki, umetnosti, kulturi,ali celo blogosferi, pa vsaj jaz to raje prepustim tistim, ki so tej tematiki tako ali drugače bližji :) .

    ja seveda, plitko, kapitalistično razmišljanje.tudi fašistoidnega ne pozabiti, ampak: “tomorrow belongs to us”( iz filma v vrtincu, ali kirega že, ki je kup oskarjev dobil…)

  66. commonsense - 27.01.2010 ob 18:54

    ah ja, preden to odkriješ sama, pozabil sem drugemu odstavku dodati tvoj citat “zakaj si spisal tretji odstavek? Kaj neki bi si pa kdor koli lahko drugega mislil že v izhodišču? Saj to je jasno. ” kako boš to vskladila? ne da bi moral svoj tretji odstavek še enkrat citirati.

  67. Antidot - 27.01.2010 ob 22:46

    Hahahaha. Najboljš pa ko se zafrustrirana MILF-ica iz svoje mišje rupe skrajno neobjektivno in enomuno spravi kritizirat Camerona, Kusturico in Deppa. Zaradi njih je svet vsaj nekaj ur lepši, tvoje metode samozdravljenja pa očitno ne koristijo niti tebi.

  68. šuši - 27.01.2010 ob 23:23

    takih filmov ne maram in sem prav vesela, da sem opazila to tvojo kačo. Ne spremeni pa dejstva, da sem nečaku obljubila, da ga peljem gledat. In lahko samo upam, da bo znal ločiti dobre stvari od slabih.

    Oziroma, končno en zapis o dejanski vsebini filma. A je napopano gor, da bi morda bila potrebna razlaga staršev? Ker morda bi bila potrebna razlaga otrok.

  69. Sanel.Š - 28.01.2010 ob 00:29

    Še enkrat film je dober izdelek nudi sproščujočo zabavo, ki te prilepi na sedež! Niti poštudiraš ne, da moraš na WC med 160 minutami, kolikor traja!

    Za vse tiste, ki pa vam masovna industrija holiwoodske zabave ni všeč pa ni treba, da potem serjete po njej jo pač ne glejte ker nimate objektivnih mnenj! Kot prvo moraš biti ljubitelj vseh zvrsti filmov, da lahko komentriaš in ocenjuješ nek izdelek! Preseravanje o eni zvrsti je odraz nekoga, ki si misli, da vse ve v resnici pa je LUZER!

    Še enkrat film se splača it pogledat v kino še posebej v 3D tehniki! Bolje kino kot pa ogled na compu!

    Peljite tudi svojo mamo, ki še mogoče ni videla nove tehnologije 3D razvoja in verjemite, da bo presenečena!

  70. whosyourdaddy - 28.01.2010 ob 10:58

    offtopic cont’d, Dr Jerca Legvan Cikl pove veliko globokih. Ali obstaja kaka knjiga njenih misli?

  71. NMJ - 28.01.2010 ob 14:24

    “…V svojem bistvu je namreč snob, on je nad povprečnostjo – ta se mu gabi. …”

    To je Hribar rekel o Rodetu. Podobno velja tudi zate.

    Katerikoli tekst v Ruskih formalistih oz. v kaki drugi knjigi iz zajetnega kupčka študijske literature, ki jo mora predelati slušatelj na FF, zlahka preseže tvoje prazno in nepoglobljeno nakladanje.

    Vlado Miheljak veliko ve, pa je tako samozavesten, da se mu v Dnevnikovi kolumni ni treba spakovati, da bi dokazal, kako moder je.

    Tudi avtorji na Zofijinih ljubimcih ne pišejo o Vilijevih gatah in moraš branje njihovih zapisov jemati resno, pa jim ni treba nakladati, ker stvar, o kateri pišejo, zelo dobro poznajo in imajo o njej tudi veliko povedati.

    Ti pa nimaš pojma, zato moraš svoje povedi nasmetiti z balastom, da bi izpadla pametna.

    Jebiga, za gospodinjsko Delovo prilogo si dovolj dobra, da bralcem raztrgaš gate z nazivom “kontroverzna blogerka”.

  72. whosyourdaddy - 28.01.2010 ob 14:48

    jejtata, kakšen diss.

  73. Simona Rebolj - 28.01.2010 ob 18:02
    Simona Rebolj

    @commonsense:

    Ne strinjam se v kali s tvojim aspektom in celo v zapisu podajam svoje mnenje o škodljivosti takšnega pogleda na pomembnosti in nepomembnosti. Ne prvič na podobno vižo.

    To namreč so ravno zaradi komercialne večje dostopnosti do širše javnosti in ravno zaradi klišejev najbolj pomembne teme za intelektualce. In najbolj pomembno je, kako se jih lotevajo. Najslabša je vzvišena aroganca, še slabša pa klišejsko izkazovanje arogance in domnevne nepomembnosti. No, to je v bistvu že neumno in intelektualcem v posmeh. Tako kot menim, da je mnogo bolj pomembna pozornost intelektualcev na razvedrilni program, ki dosega najširši spekter ljudi, in preko njega tudi lansira razna družbeno zelo pomembna sporočila, od intelektualnejšega Omizja ob 23 h zvečer za ozek spekter intelektualne manjšine, ki predvidoma hodi kasneje spat, da še kaj intelektualnega pokonzumira.

    In popolnoma prav imaš, da se da tudi pri čarovnici v pravljici o Janku in Metki najti družbeno aktualnost, saj je tako tudi mišljeno v imenu vzgoje otrok, kar je izrednega pomena. Pri Piki Nogavički se najde izbruh rasizma. Zelo pomembno. Pri Alici v čudežni deželi pa je zaznavno simpatiziranje s pedofilsko romantiko sicer s pedofilijo obremenjenega avtorja. Itd. Vsebine, namenjene otrokom, bi morale intelektualcem pomenit še posebej pomembno področje interesa. Glede na to, da sem vrsto let delala v lutkovnem gledališču in lahko opazovala odzive otrok, se mogoče tega zavedam še toliko lažje.

    Kdo neki pa naj bi bil tem tematikam bližje, če ne ravno intelektualci????? S kakšno moralno pravico pa naj potem intelektualci vzvišeno pljuvajo po večinski sodrgi, ki smeti ta lepi krasni svet, če jih sploh ne zanima, kaj se pri večini ljudi, ki konzumirajo take in drugačne izvlečke biznisov, dogaja, ker se morajo bojda posvečat bolj pomembnim družbenim intelektualnim temam?! A res? Katare pa so to?

    @Antidot:

    Komaj čakam, da mi predložiš raziskavo, kjer argumentirano dokazuješ in utemeljuješ, da je zaradi Kusturice, Camerona in Deppa svet za nekaj ur lepši v primerjavi z mojim pridonosom iz mišje rupe.

    Na katere urice pa misliš? Na tiste urice, ko Kusturica podpira in opravičuje iztrebljanje bosanskega naroda s strani Miloševičeve diktature ali na kaj drugega? Na tiste urice, ko Cameron maha in se smehlja v kamere z nabildano denarnice v tej grdi grdi Ameriki ali na kaj drugega? Na urice Deppovega poziranja z naslovnic revij ali na kaj drugega?

    @šuši:

    No, me veseli, da ti tudi kača kdaj tekne. In ne, seveda ni napopano. Nasprotno. Celo prednost filma naj bi bila, da je tako prekleto primeren tudi za otroke, da lahko cela familija vse razume in uživa … hehe …

    No, kot teta boš že servirala kakšen podnapis nečaku, pa zna bit še prav lepo popoldne ali večer.

    @Sanel Š.:

    Nisem zaznala niti enega komentarja, kaj šele da bi bilo kaj takega v zapisu, ki bi pljuval po kakšni zvrsti filma, osebno me pa kakovost masovne industrije hollywoodske zabave še posebej zanima in imam abslutno rada vse žanre filmov.

    Torej ne bluzi v tri krasne, ker ti nič ne pomaga. Izpadeš pač luzer, ki si to tudi preveč tragikomično in preveč očitno zasluši.

    @whosyourdaddy:

    Mislim, da je neko knjigo globočin že izdala, ja. Malo poguglaj, ker se ne spomnim, v katero jezero se je že potapljala.

    @NMJ:

    Eh, približno tako fletno si se zajebal z naštevanjem referenc, ki naj bi jih cenil, čeprav jih očitno za pol kurca nič ne razumeš, kot je tvoj komentar zgolj odraz povprečnega gostilniškega primitivca.

    Hribar se ne bi strinjal s tvojo oceno, saj me je tudi on precej zreklamiral in me kot navdušen bralec mojih tekstov tudi povabil za svojo gostjo v oddaji s tako pohvalno predstavitvijo gledalcem, da me je spravil kar v zadrego. Jebi ga, pač nimaš veliko skupnega s Hribarjem, kar je očitno že po nekaj tvojih stavkih.

    Tudi zelo zelo dvomim, kolikor poznam Miheljakov spekter mišljenja z vidika kolumnista in kot profesorja, da bi pohvalil tvoj komentar. Označil bi ga za tipičen primerek slabe plati medalje anonimnega komentiranja, ki odpira vrata primitivnim nadutim izbruhom, ki nimajo zveze z nobenim poznavanjem česar koli, kaj šele, da bi na kaj vsebinsko argumentiranega povedali, ampak širijo samo slab zgled nestrpnosti. prepričana sem, da enako velja za avtorje na Zofijinih ljubimcih. Tvoj komentar zagotovo ne bi označili za zgledno komentatorsko prakso in bi bili verjetno kvečjemu razočarani, da se sploh kdor koli s tako primitivnim načinom sklicuje na njih.

    Lahko se pa podpišeš, če imaš jajca, lahko se mi javno predstaviš, pa bova videla, kje te čevelj žuli in zakaj. Jaz si upam vse povedat komur koli in se mi ni treba prav nič skrivat za psevdonimi.

    Naj te še opozorim, da primitivne komentarje, ki ne premorejo nobenega vsebinskega argumenta, brišem, ker ne želim podpirat izbruhe zavisti in brezvsebinskega sovražnega govora. Komentatorji me lahko od nekdaj hrulijo, zmerjajo, ni problema, ampak skozi dialog o vsebini, nikakor ne na nekih osebno motiviranih sovražnostnih konstruktih.

    In mimogrede, zakaj pa ti sploh bereš gospodinjsko Delovo prilogo? Aha, gospodinja si. No, nekaj že vem o tebi. Lepo.

  74. whosyourdaddy - 28.01.2010 ob 19:02

    “primitivne komentarje, ki ne premorejo nobenega vsebinskega argumenta, brišem”

    vsled tega prosim, da zbrišeš zadnji stavek svojega komentarja. Sam berem Ono in kljub občasnem role-playingu nikakor nisem gospodinja. Ona je priloga ugledne in prestižne publikacije in by association tudi sama ugledna in prestižna. Pred tedni je objavila npr. pogovor s prerokinjo Vlatko Kozlović. Naštej mi prosim ne eno, pol svetovno znane publikacije, ki se lahko pohvali z intervjujem z živečim prerokom.

  75. whosyourdaddy - 28.01.2010 ob 19:07

    In to ne katerikoli prerok, Vlatka Kozlovič je svoje preroške sposobnostni namreč že dokazala. V “napovedi za 2009″, ki jih je objavila v Naši Deželi, prestižnem glasilu Govedorejskega združenja je namreč napovedala, da “bo cena prašičem v letu 2009 še naprej nihala”. To se je uresničilo, kakorkoli interpretiramo “cena prašičem”.

  76. commonsense - 28.01.2010 ob 19:17

    no ja simona, se ne strinjaš. je bilo pričakovati. saj je lepo in prav, da profesionalni intelektualci skrbite, da ne bi kakšne podpražne svinjarije neopaženo skozi zabavo prišle do nič hudega slutečega folka. ampak včasih pa je tisto, kar vidiš, tudi vse, kar je.
    kot v tem primeru- precej očitno je, da vsaj v tem filmu cameron namenoma sploh ni poskušal narediti kakšne prave,globoko sporočilne zgodbe, ki bi jo bilo vredno interpretirati in vrednotiti. “očitno” in “namenoma” zato, ker sicer ne bi tako očitno in brezsramno kopipejstal vseh tistih nam vsem znanih scen in klišejev ( ah, pozabil sem moža iz ria, seveda, pa gotovo še marsikaj), ki jih vsak gledalec nad 25 let na prvi pogled prepozna. takšno “plagiatorstvo” je pri človeku, ki bi si za zgodbo lahko privoščil najboljše in najdražje scenariste, če bi mu sploh šlo za zgodbo, zelo malo verjetno.temu bi morda lahko rekel celo kar neke vrste parodija na akcijske filme, vsaj kar se “zgodbe” tiče. nekako tako kot tiste gole pištole ali kaj že.

    zgodba, kakršna pač je, je le okvir za nabor scen, v katerih ta nova računalniška tehnologija, pokanje, eksplozije , letanje in skakanje v 3d kar najbolj do izraza pridejo. edino kar spominja na organiziran scenarij je seveda obvezna ljubezenska zgodba in pa seveda prastara hollywoodska mantra, da na koncu zmaga dobro nad zlom. jasno je, da če bi to revolucionarno novo tehnologijo poskušal v primerno globokoumnem, intelektualno zamorjenem , črno belem filmu noir demonstrirati, bi to bil strel v vakuum.

    zakaj nujno in vedno iskati globino tam, kjer je pač ni? konec koncev se običajno tudi pri seksu več ali manj zabavamo in po možnosti uživamo, ne da bi se ob tem z eksistencialističnimi filozofskimi vprašanji ukvarjali :) . ti ne, vsaj tu in tam? :mrgreen:

  77. Simona Rebolj - 28.01.2010 ob 20:35
    Simona Rebolj

    @whosyourdaddy:

    Ne morem, ker definicija omenjene revija ni moja, ampak povzeta po definiciji predhodnega komentatorja.

    Sicer sem pa ta intervju s prerokinjo, šment, zamudila. Nisem očitno dovolj redna konzumatorka ugledne in prestižne publikacije. Je pa v zadnji številki intervju z Moniko Hauser na primer, kar zelo cenim.

    @commonsense:

    Nisem profesionalna intelektualka in bohnedaj, da bi kdaj podtala, kar koli naj bi že to pomenilo. Ko se um inštitucionalizira, je obglavljen … hehehe …

    “precej očitno je, da vsaj v tem filmu cameron namenoma sploh ni poskušal narediti kakšne prave,globoko sporočilne zgodbe, ki bi jo bilo vredno interpretirati in vrednotiti.”

    Jah, ne, to preprosto ni očitno, ampak ravno obratno. Definitivno ni nameraval naredit globoke zgodbe, lansirat močno in za Američane in svet še kako efektivno in aktualno sporočilo pa več kot očitno. Od trajajočih apelov na vojne do okoljevarstvenih trendov. Če tega nisi opazil, ti lahko rečem samo, da si v močni manjšini. In s tem nima neposredne veze kopipejstanje scen in klišejev. Gre za način, kako jih spravljaš v kontekste.

    In nehaj podtikat pridige o globokoumnih, intelektualno zamorjenih črno belih folmov noir, ker že v zapisu zelo jasno postavljam obravnavo v okvir komercialnega hita. Ne obstajata samo dve skrajnosti, porkaduš, in druga skrajnost česar koli že ne more služit kot zadovoljiv protiargument. To je tako, kot če bi se ti kot tvoja ljubica pritožila, da mi ne paše čohljanje po podplatu, ker me preveč žgečka, ti bi pa pametno pribil, no, prav, ti bom pa populil nohte na nogi. Sploh bi ti bilo pa lahko jasno, da mi gre verjetno ob avtomatističnih floskulah tipa navezav intelektualnega česar koli že na zamorjeno, na kozlanje. Bolj dolgocajtno zamorjenih filmov za strel v glavo, kot jih je možno zasledit med komercialno lahkotnimi filmi, boš težko našel med takoimenovanimi art izdelki. Če te ob Dinastiji ni prijelo, da bi se obesil, nisi normalen.

    Gre za obravnavo filma v svojem žanru, s svojim namenom. Samo idiot bi sploh primerjal s pričakovanji scenarističnega Tarkovskega.

    Gre za to, da na primer gledaš Dirty Dancing in lahko preceniš, da gre za odlično izpeljan komercialen izdelek s klišeji, glasbeno plesnimi okraski in še marsičim, kar se spodobi za takovrsten hitič in tudi sporočilo štima. Mejdun, še Fountainhead ameriško biblijo, ki se je takrat že sesuvala ti vklopijo, a Slovenci takrat še pojma nismo imeli, kaj to pomeni. Ni razloga, da bi tak filmček raztrgal v svoji poanti.

    Na drugi strani imaš nek Top Gun, kjer spet briljirajo reklame za mišice, pa zobne paste, sončna očala in podobno … okej … imaš nekaj feminizma, ljubavno štorijo itd., a vendar je neizbežna očitna propaganda rekrutiraranja mladcev v vojsko. In se lahko zakačiš, kako je šlo in čemu na ljubo v primerjavi z … odvisno od konteksta, kaj hočeš povedat.

    Definitivno pa očitno nisi razumel osnovne poante mojega zapisa, ki obravnava tudi biznis, zadevo kot projekt. Kajti v nobenem primeru ne moremo ravno zaradi dobičkonosnega biznisa in dosega največjega števila publike takšnih zadev ignorirat kot nedolžne igrice za otroke, ki naj jo kar imajo. Enako kot pravljice za otroke ne. Ne vem, zakaj ti to ni jasno. To niso lego kocke, ampak več kot “zgolj” McDonalds.

    Nihče ne išče globine, še najmanj jaz, v obravnavanem izdelku samem. Tako kot ne iščem globine pri Eurosongu, tudi če pišem o njem. Če globlje obravnavaš neko tematiko, ki ni globoka, še ne pomeni,d a iščeš globino v tematiki. Porkaduš, no!

    Ma, daj … večina ljudi se premalo ukvarja s seksom, ki nastaja v glavi, in so totalno slabo pofukani oziroma nepofukani, tudi če fukajo sto na uro. V tem je ravno problem. Zato imamo pa vojne … hehe … Upam, da to razumeš.

  78. jazby - 28.01.2010 ob 22:58

    @whosyourdaddy:
    Intervju s “prerokinjo” ni bil objavljen v Oni ampak v
    Jani.

  79. Sanel.Š - 28.01.2010 ob 23:21

    LOL Simona mogoče v tvojih očeh! Pa tud v očeh veliko katerega osebka, ki me ne pozna.
    commonsense se strinjam z tvojim zapisom!

    ŠE ENKRAT DOBER FILM! Puste Simono, ki rada razpravlja na svojih blogih z intelektualnimi frazami itd… EJ pa še neki sem opazil full velikokrat uporabljaš volgarne besede?

    Se ne spodobi za žensko veš! Mogoče pa zaradi takšnih in drugačnih lastnosti, ki si jih šteješ v prid ne moreš razviti oziroma nočeš razviti nomralnega čutnega odnosa z moškim delom populacije. Simona vibrator in pes nista nadomestilo za nek razumevajoči odnos! Zakaj pa s ena tebe lepijo smao Luzerji in osebki, ki bi te izkoristili oziroma omejevali pa ni v moji moči, da bi ti razložil. Hmm kaj naj ti še rečem, da te razvedrim, da se malo nasmejiš!

    Spremeniti se boš morala! Lahko se ti zgodi, da ostariš in na koncu te bo v tvojem stanovanju, ko boš v penziji odkril Hišnik, ko se bo po 3 mesecih razpadanja tvojega trupla začel širit zatohel vonj mrhovine….

    Povej a ni bolje živeti v razmerju deliti svoje strahove, čustva, planirati življenje se prilagajati in delovati kot dobro naoljen stroj. Hmm mislim, da je to izven tvojih mentalnih sposobnosti! Kaj pa ti praviš? Če ne moreš imeti nekega normalnega razmerja ustvariti družino živeti neko normalno življenje kar je spet širok pojem! Kdo si ti potem, da ostalim soliš pamet in jih postavlja v neko slabo luč , ko jim je nekaj všeč? Ah ti si intelektualka… sem pozabil… Sory! Ko jst sem navaden Luzer, ki trdo dela z preživetje ter si vzame čas mal zezat ljudi, ki so po IQ-ju veliko pred mano ! No vsaj mislim si tko, ko berem te globoke misli in izraze, ki si jih osvojila v toku študija itd…

    Hmm komaj čakam na odgovor, da ti še kaj povem.

    Lahko noč!

  80. nevenka - 29.01.2010 ob 05:57
    nevenka

    Sploh se še nisem odločila za ogled filma, ti modrikasti obrazi z razmaknjenimi očmi mi niso všeč. In tovrstnih “risank” ne ljubim preveč.
    A si ga najbrž vseeno bom ogledala, ker me sedaj po vseh teh komentarjih zanima lastno mnenje.

  81. nevenka - 29.01.2010 ob 06:51
    nevenka

    Aja, revija Jana je v mojih očeh izgubila vso kredibilnost ( po intervjuju z kvazijasnovidko) itak je bila že prej rumenkasta.

  82. Antidot - 29.01.2010 ob 21:55

    Kaj te moti? To da je Kusturica antiglobalist, da Cameron služi na svojih filmih ali da je Depp dober igralec? Ali da so vsi trije umetniki? Ali da se od blogov ne da kaj dosti zaslužiti? Kaj naj rečem, get a job… Oz. get a life.

    Očitno pri tebi še kako drži tisto – kar te moti pri sebi, vidiš v vseh ostalih. Tukaj pišeš romane o neumnežih, ki nasedejo vsemu, kar jim servirajo mediji in režiserji… iz zgornjega teksta sodeč pa si sama veliko bolj dovzetna pranju možganov, kot si upaš priznati. Zato je na nek način tudi razumljivo to tvoje praznoumno bloganje, polno izrabljenih floskul. Kompenzacija pač mora bit.

  83. whosyourdaddy - 30.01.2010 ob 08:35

    whotf je Monika Hauser? Je v sorodu s Kaspar Hauserjem? Jaz cenim njega.

  84. michaelangelo jackson - 30.01.2010 ob 16:12

    ker sta me oba BFFja, Piki Jakob in Iztok Gartner, skenslala, zadnji mi celo ne objavlja komentarjev, vse ljubitelje Michaela Jacksona, hermafrodite, modne ikone in vse, ki imate res, ampak res, radi otroke med 9 in 12 let obveščamo, da bo v nedeljo ob 15h pred spomenikom padlih borcev posebna komemorativna slovesnost ob 0.24 letnici nesrečnega dogodka (burn in hell dr Murray, it’s all on you), kjer se bomo pravi fani MJ zbrali v rdečih leder hlačah in jaknah. Ne prihajat v drugih outfitih, samo ta rdeč leder pride v poštev. Za ta dan.

  85. Simona Rebolj - 30.01.2010 ob 17:29
    Simona Rebolj

    @jazby:

    Hvala za informacijo.

    @Sanel Š.:

    “Zakaj pa s ena tebe lepijo smao Luzerji in osebki, ki bi te izkoristili oziroma omejevali pa ni v moji moči, da bi ti razložil.”

    Kje si pa to pobral, da se name lepijo taki moški??? A po sebi sklepaš, ko si se že ravno zalepil tukaj name in komaj čakaš na moje odzive, al’ kaj? … hehe …

    “Hmm kaj naj ti še rečem, da te razvedrim, da se malo nasmejiš!”

    Hmmm … saj kar obvladaš! Pohvaljen.

    “Spremeniti se boš morala! Lahko se ti zgodi, da ostariš in na koncu te bo v tvojem stanovanju, ko boš v penziji odkril Hišnik, ko se bo po 3 mesecih razpadanja tvojega trupla začel širit zatohel vonj mrhovine….”

    Eh, ni najhujše, kar si lahko predstavljam, da se človeku zgodi. Od infarkta lahko crkneš tudi nekje na stranski ulici ali na stranišču neke gostilne, pa če te doma čaka cela vojska. Koliko časa kje trohnim in smrdim, me pa po smrti res ne briga. V vsakem primeru bodo popucali z mojim truplom. Nasploh ti odsvetujem vlaganje v partnerstvo iz strahu pred tem, da boš sam in ostarel nekje crknil, ker obstaja velika verjetnost, da se ti bo to v vsakem primeru zgodilo, saj z nobenim partnerjem ne bosta umrla hkrati skupaj, razen če se bosta odločila naredit skupaj samomor. Eden bo slej ko prej ostal sam, res pa je, da v večjem odstotku to doleti ženske, ker v povprečju vsaj zaenkrat dlje živijo. A kmalu ne bo več tako, ker se delovna doba podaljšuje in izenačuje z moškimi. Glede na to, da ženske danes delajo celo več od moških, saj prevzemajo domače obveznosti še vedno prvenstveno na svoja pleča in hkrati opravljajo enako zahtevne službe ali še bolj, pa se zna slika v bodočnosti spremenit, kar pomeni, da se ti ne piše dobro in boš zelo verjetno ostal sam na stara leta in se boš odločal med smrtjo doma ali v domu upokojencev, če ga boš lahko plačal.

    “Povej a ni bolje živeti v razmerju deliti svoje strahove, čustva, planirati življenje se prilagajati in delovati kot dobro naoljen stroj.”

    Bolje od česa? In ne, od nekdaj sem se izogibala živeti kot dobro naoljen stroj. Strahov si ne želim deliti, ampak jih premagovati ali jih čim bolje izkoristiti. Ne, planirat življenja ne maram. In ne, nerada se prilagajam, razen če je koristno, kar pa v bistvu ni prilagajanje, ampak sodelovanje.

    No, ti kar povej še kaj.

    @nevenka:

    Kar se kredibilnosti Jane tiče, mi je prizanešeno tudi z intervjujem Vlatke, ker tej reviji nivoja nikoli nisem pripisovala. V tem smislu se, kar se tiče takoimenovanih ženskih revij, Ona drži odlično.

    @Antidot:

    Kusturica je antoglobalist??? Hahaha … Ja, pa dobrotnik tudi, kot se je razlagal in predstavljal, medtem ko je popeval s Karadžičem in blejal, da kdor poje, zlo ne misli. Brez globalizma bi Kusturica mogoče padel pod bombami globalistične države, medtem ko bi lupil plesnivo jabolko in snoval novo idejo za lokalni film. Kar se Camerona in Deppa tiče, pa ne eno ne drugo. Kaj me moti in ne moti je predstavljeno v zapisu. Zmožnost razumevanja tekstov, kar definira tudi pismenost bralcev, pa ni moj problem.

    A dej nehi. Z argumenti in dokazi dokaži, da sem mnogo bolj dovzetna za pranje možganov kot kdor koli že, ali pa raje ne sesuvaj floskul, ki jih niti več kot očitno sam ne razumeš. Priporočam, da raje ne blejaš o stvareh, o katerih pojma nimaš in te niti nikoli niso zanimale. Zakaj bi se smešil, če ni treba?

    @whosyourdaddy:

    Dr. Monika Hauser je prejemnica alternativne Nobelove nagrade in ustanoviteljica Medice Mondiale, aktivistka na področju pomoči vojnim žrtvam posilstev in s tem povezanih procesov obravnave posilstev kot vojno zločin (gre za množične premišljene strateške akcije v obliki posiljevanja in še marsikaj).

    In poskušaj ne mešat prispevkov iz različnih publikacij med seboj v bodoče.

  86. Antidot - 30.01.2010 ob 19:58

    Zadevo dokazuješ sama sproti. Jasno, da ne dojameš, ko si tako blazna in blažena v svojem enoumju in ozkoglednosti. Če gremo dalje – Kusturica pripada enemu izmed narodov, vpletenih v minulo balkansko vojno. Nekaj kar tvoja malenkost ni doživljala ne doživela niti od daleč. Si se vsaj malo poglobila v vse kar ji je botrovalo in vse kar je sledilo? Dejansko poglobila? Ali si postala suženj medijskega populizma zahodne poloble in pogoltnila vse kar ti servirata 24 ur in CNN? Razsodnik in blogerski rabeljček obenem? Potrebuješ še kak dokaz?

    Kakorkoli, s tabo se dolgo ni za ukvarjat. Resnična potrata časa. V Oni preberem o neki kontroverzni blogerki in si celo mislim, zadeva je za pogledat, pa naletim na debiloidko prve klase, ki vehementno sodi ljudi po svojem jutranjem zaprtju. Kaj vse delajo besede. Res pa je da ima kontroverznost zelo širok pomen. Zato ti lepo kontroverziraj dalje, pa ne pozabi dihat. No ja, ali pač.

    Pis.

  87. whosyourdaddy - 30.01.2010 ob 21:19

    Antidot, nimaš prav. Kot je znano, je večina (če ne vsi), priimkov, ki vsebujejo lj albanskega izvora. Tako je, Simona Rebolj je v bistvu Simona Reboli, poslovenčeno v Rebolj kdovekdaj. Sam se gotovo strinjaš, da Rebolj zveni za zalisce privlečeno, Reboli pa naravno kot z National Geografike. In kot Albanki ji je spor na področju Balkana blizu vsaj od daleč, da se tako izrazim.

  88. whosyourdaddy - 30.01.2010 ob 21:22

    Pa če lahko morda te balkanske plemenske spore še malo osvetliš, Antidot. Sam sem se namreč vanje poglobil, a ne dejansko poglobil, samo poglobil. Kaj jim je botrovalo in kaj jim je sledilo?

  89. Antidot - 30.01.2010 ob 22:20

    whosyourdaddy – ker si mi tako jasno in, verjamem dobronamerno, razložil subjektivne motive blogapišoče, ti z veseljem odgovorim.

    O balkanskih vojnah, tako plemenskih kot mednarodnih, je napisanega veliko, zato ni potrebe, da zahajava s poglobljene filozofke teme, podane v prispevku omenjene.
    Tudi ti se gotovo strinjaš, da so tovrstne problematike preobsežne za tukaj in zdaj. Na mestih kot je ta, je veliko lažje in bolj smotrno pisati o primitivcih.

    Da pa ne boš čisto v temi – divide et impera.

    Lep pozdrav.

  90. Gehenna - 30.01.2010 ob 22:47

    God bless… Ste jo/the mad woman koncno le pogruntal, he-he-he…?

    Osebno, ne razumem tega napenjanja. Punca zna pisat, upam, da tudi mislit (materjala za prepisovanje pac, te dni, ne manjka).

    Zelim ji vse dobro, ker je pac zenska in ker nekatere se nismo pozabile zgodovine, ampak ti, Simona, resno testiras meje dobrega okusa.

  91. Gehenna - 30.01.2010 ob 22:48

    Peace.

  92. Simona Rebolj - 30.01.2010 ob 23:30
    Simona Rebolj

    @Antidot:

    Uaaa! Tvoj um in širokoglednost sta me totalno fascinirala. Pojasnil si mi, da Kusturica pripada Enemu izmed narodov, vpletenih v minulo balkansko vojno. Bravo! Za 1.c čista petka. Potem me obveščaš, da je to nekaj, kar nisem doživela niti od daleč in si zaskrbljen za mojo poglobljenost. Globoko sočustvujem s tabo, ker si potemtakem zagotovo sam kakopak vse doživljal od blizu in globoko, tvoja poglobljenost se zelo pozna ob globoki ugotovitvi, da Kusturica pripada enemu izmed narodov, vpletenih v minulo balkansko vojno. Vsekakor prekašaš globine CNN in 24 ur skupaj. O tem ni dvoma. Joj, ne predaj se no in whosyourdaddyju ustrezi v prošnji in mu osvetli malo balkanske vojne. Če se ti je za toliko napisanih kozlarij tukaj ljubilo pretepat tipkovnico, lahko pa še prepišeš od kod kaj o balkanskih vojnah, no. Začel si dobro. Z eno državo, ki … lalala … hehe …

    In strinjam se s tabo, da se nehaš ukvarjat z mano. Kdo te je sploh kaj vprašal? Te kdo sili, da se z mano ukvarjaš? Pokliči policijo, no! S prvošolskimi izbruhi kmetavzlarske škodoželjnosti si pa sploh blesav, pa še brezjajčen in totalno malokurčen izpadeš takole anonimen. Kako neki bi lahko debiloid sploh kar koli zagledal. Nad čem vsebinsko se sploh pritožuješ? Gugu? Daj spokaj se mi z bloga s svojimi smetmi in se raje naprej igraj z avtomobilčki, whatever. Lahko me pa še naprej obožuješ in se ukvarjaš z mano. Tudi to je en dokument človeške bede. Hvala za prispevek.

    @whosyourdaddy:

    Nehi razkrinkavat moj izvor. Te bom tožila za vdor v zasebne podatke. Čeprav je predlog antidotu o albanskih prednikih res neprecenljiv. Škoda, ker noče razpravljat, kjer si začel.

    @Gehenna:

    Ja, ja, pogruntali in razkrinkali so me. Vabljena na shod pred parlamentom.

    In seveda ne razumeš. Kako bi kaj razumela, saj se še vejic nisi naučila postavljat pri najkrajših možnih stavkih. To se dogaja, če preveč prepisuješ, pa premalo pišeš.

    Če te kaj zelo boli, se ti opravičujem, žal mi pa ni. In ti imaš okus, trdiš?????

    Bi ti vrnila želje po “vse dobro”, a dvomim, da bo šlo, kaj pomagajo želje. Glede na komentar si ena tipična primitivna, zakompleksana, zavistna in škodoželjna babura, takim pa ponavadi ni prav nič dobro. Čemu bi ti lagala.

    Kakšen peace neki?! Hujskačica pride otresat v prazno s frustrirano nevoščljivo gofljo, potem pa vrešči peace. Si bolna? Je to klic na pomoč?

  93. whosyourdaddy - 31.01.2010 ob 03:31

    dividende et impera? no comprende. vedno sem mislil, da je šlo za temno vatikansko zaroto, potem ko so se začele pa celo države z enormnimi naravnimi resursi, strateško lego in dimenzijami tipa Kazakhstan osamosvajati, ne da bi si to sploh posebej želele, sem začel sumiti, da gre za nadaljevanje zgodovinskega procesa formiranja nacio držav / razpadanja vojaških, ideoloških itd imperijev, taistega procesa, ki bo pripeljal do tega, da bo na svetu kmalu 500 držav in se bo res težko uvrstiti na SP v nogometu, in da bi se Slovenija osamosvojila, tudi če bi jo vojaško vodila Vika Potočnik.

    Vprašanje je torej kdo naj bi želel dividende od divide et…:
    ZDA? Ne, do zadnjega proti. Rusija? Preveč svojih problemov. EU? Proti secesiji le malo manj kot ZDA. Kdo torej?

    3 dobri viri za iskanje odgovorov:
    1. BBC Death of Yugoslavia
    2. Mischa Glenny: McMafia
    3. Sabrina P. Ramet: Thinking About Yugoslavia – Scholarly Debates About Yugoslav Breakup and the Wars in Bosnia and Kosovo

  94. whosyourdaddy - 31.01.2010 ob 03:36

    odgovorov zakaj je prišlo do razpada in vojn, btw, ne o divide et impera zarotnikih.

  95. Šenum Tuplesig - 1.02.2010 ob 00:59
    Šenum Tuplesig

    Poglej, načeloma je tvoj pogled na ta film povsem logičen in sprejemljiv. Mene pa je vseeno vsaj do neke mere prepričalo sporočilo v ozadju, ki nima veliko zveze z Američani in njihovimi frustracijami, pa tudi s tvojimi frustracijami ne. To je sporočilo o našem odnosu do Uranove žene in naše matere, o našem odnosu do te biomreže, ki ji pripadamo, z njo dihamo, jo plemenitimo in tudi razdiramo. Jaz to kupim, drugo pride s kokicami in kokakolo …

  96. Fimke - 9.02.2010 ob 18:38

    Priznan svetovalec na scenarijih Miguel Machalski (med drugim je bil script-doctor na filmih Punčka za milijon dolarjev, Morje v meni itd.) o Avatarju:

    http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042335729

  97. Simona Rebolj - 11.02.2010 ob 23:31
    Simona Rebolj

    @Famke:

    Hvala ti za tole. Bi zamudila objavo, če mi ne bi linkala. In ja, toliko otročja pa sem še, da mi je bilo super prebrat enako osebno mnenje še s strani nekoga, ki ga cenim in ki obvlada in ve, kaj dela na tem področju.

  98. Fimke - 12.02.2010 ob 11:44

    Hvala tebi, Simona … za profi svet so recenzije na blogih super, ker dajo vpogled v miselnost širšega kroga gledalcev. Le naj ti nekateri komentarji ne vzamejo veselja do gledanja filmov :)

  99. cobiss - 25.02.2010 ob 16:02

    Huh, to pa je bil zalogaj, nisem ravno vajena prebiranja tvojih blogov v celoti, še posebej ne vključno z vsemi komentarji.

    Naj najprej omenim nekakšno anekdoto, če lahko temu tako rečem. Pred kratkim mi je sorodnica, nekaj in še malo let starejša od mene, v telefonskem pogovoru dejala, da je ena izmed njenih novih sodelavk zares zoprna. V redu, nič takšnega. Ob vsem skupaj pa je dodala, da je menda njen mož rekel, da je »brez deca« in zraven ponosno dodala, češ »ni čudno, kdo jo bo pa maral.« Pretvarjajmo se, da je vse skupaj še vedno v redu in nič takšnega. Na tem mestu se mi zdi nekako prav, da vsaj približno orišem življenje te sorodnice, kar se mi ne zdi sporno, saj se tudi jaz potuhnjeno skrivam za psevdonimom, tako da ne bo nikogaršnja identiteta direktno razkrita. Torej, ta sorodnica ima z možem tri otroke, poročila se je sredi dvajsetih, sedaj je sredi tridesetih. Mož je, kar se tiče vzgoje otrok, večino časa odsoten. Čas, ki ga ne preživi ob domnevnem (nekakšna firmica ali kako bi se temu reklo) fizičnem delu, zapravi po gostilnah, kjer omogoča bežnim znancem, da se zapijajo na njegov račun. Tudi finančna podpora družini je hudo slaba, večkrat je še celo on tisti, ki se dodatno zažre v proračun. Celo njuna velika ljubezen se je začela z njenim posojilom, nadaljevala z zelo zajetnim kupčkom denarja, ki ga je že kar nekaj let dolžan njenim staršem, postopoma privedla do posojila za stanovanje, ki ga je ta sorodnica vzela samo nase … No, verjetno ste si nekako ustvarili sliko. Ta naš fizički radnik je torej zavdovoljen, intelektualec zagotovo ni, saj se mi je že nekajkrat veselo pohvalil, da v življenju še ni prebral knjige. Tudi sorodnica je očitno pofukana, o čemer priča tudi nadpovprečno številčen naraščaj, vsaj za slovenske razmere. In tudi rada ga ima, prav zares, četudi je malo bolj neumen, ampak je pa dober po srcu, to pa.

    Na drugi strani imamo Simono, sklepam, da nekje sorodničinih let. Simona nima tako vidnih dokazov za to, da je pofukana. Simona nam na ogled postavi zgolj svoja argumentirana in dokaj jasno izražena stališča ¬- sicer je mogoče, da je tukaj koga, ki je seveda nihče drug kot neverjetno butasti Sanel, kar sedaj že lahko razkrijemo, zmedla kakšna preveč pravilno postavljena vejica ali dve. Morda si tudi kakšen mesec napisala kar z malo začetnico, ti predrznica, ti? Da ne bo pomote, ne kritiziram nikogaršnje osebnosti na podlagi jezikovnih kompetenc, čeprav se večkrat izkaže, da butavost kar sovpada z nepismenostjo (očitno je tudi s tem podobno kot z oboževalci Avatarja) – in na taisti blog zaide naš Sanel.

    Sanel pofuka. Sanel je srečen, ker pofuka, ne zaradi pofukanja samega, ampak ker se je najbrž že razvedelo, glede na to, da je Sanel v kar desetletni (!) resni zvezi, da Sanel pofuka. Srečen je tudi zavoljo svoje partnerice, ker ljudje že morajo vedeti, tako neumni pa spet niso, da jo Sanel pofuka. Če tega slučajno ne vedo, preverijo na internetu (ali seveda kje drugje), če je v zadnjem času kaj preveč »intelektualizirala«. »Ni!« zadovoljno vzkliknejo in vsem je še enkrat več jasno, da Sanel izvrstno opravlja svoje delo. Sanel hodi na delo v rudnik, na pravo delo, kjer Sanel zašvica. Potem zašvica še enkrat, ko pofuka svojo partnerko. Potem se Sanel lepo napravi in gre v kino, če je bila partnerica pridna in je ponotranjila navodila o tem, kako morajo potekati družbeni pogovori, jo vzame s sabo. Sanel bo namreč tam srečal tudi svoje prijatelje, Sanel je namreč »socijalno bitje« (ne bomo mu zamerili, da ne zna povsem dobro črkovati tega, kar je, ne, ne, tako hudobni pa spet nismo). Če se partnerka ne bi strogo držala predvidene ravni pogovora, bi morda kdo pomislil, da je zafrustrirana. O joj, le kaj sledi temu? Seveda, potem bi pomislili, da je Sanel ne pofuka dovolj pogosto, dovolj dobro, da ima celo premajhnega – kdo ve! To je nevarno. Sanel se ustraši, ko naleti na Simonin blog, da bi nemara tudi njegova partnerka kdaj poskušala spisati/povedati kaj podobnega, čemur bi sledil cel niz neprijetnih dogodkov, Sanelovo življenje se namreč vrti predvsem okoli fuka, ker je prav tako del njegove »socijalnosti«. Sicer misli, da njegova draga že ni takšna, saj je tudi on pošten nezafrustriran bebček in on že ni mogel naleteti na latentno zafrustrirano intelektualko – vendar rahel dvom ostaja.

    Pa pustimo našega ubogega Sanela za par minut pri miru, ravno dovolj za pošten fuk, in se raje posvetimo sami tematiki bloga, kar je bil moj osnovni namen, pa me je, kot vidim, malo zaneslo. Torej, Avatarja sem si ogledala včeraj. Sami vizualni efekti so ohranjali mojo pozornost par minut, pa še to izključno zaradi nevajenosti (na tem mestu si poskušam predstavljati možgane človeka, ki refleksno urinira v hlače, ker ga tisti propelerčki kar 160 minut tako zelo fascinirajo). Film je verjetno najlažje primerjati s kakšnim, z grafičnega stališča zelo dobro izdelanim oglasom. Potem si je treba izmisliti še udaren slogan. Najprej je seveda potrebno izbrati tematiko tega slogana, ki mora biti kakopak v koraku s časom, saj nikogar ne zanimajo stvari, ki niso v koraku s časom, vi norci. No, tematika je izbrana. Tematika in grafična podoba bosta prodali izdelek, ki ga reklamiramo, v našem primeru gre torej za tisto kino vstopnico in seveda doplačilo za očala, pripravite točen znesek, prosim. Slogan mora samo približno ustrezati tematiki, nič drugega, ne bomo tukaj pedantni. Poleg tega pa ne sme zasenčiti izvrstne grafične podobe celotnega oglasa. Tudi kakšno vejico bomo zlahka spregledali. Če se bodo ljudje preveč zajebavali s tem, kakšno je sporočilo, ne bodo uživali, važno je, da se jim pove in se potem še malo približno nakaže, če se ravno spomniš in se ti ljubi, a ne. Poleg tega bodo, če jih bodo ti intelektualci preveč jebali s pretirano znanimi elementi, ki jih morajo prepoznati, spregledali še vse barve, oh, te barve! Kot bi se ves film poskušal spomniti, kje vse je že tisti igralec igral. Našega plemena nismo videli še nikjer, tako da nam to ne povzroča pretiranih preglavic. Potem na hitro spišeš tisti slogan, ker pač mora biti, ker ima reklama tudi point, ki mora biti vsaj malo nakazan tudi v sami reklami, ne moreš samo predhodno povedati, kakšen je point, čeprav bi rad, oh, kako bi rad. Vprašaš sosedovega Johna, če je slučajno opazil, kaj je pisalo, saj te je strah, da bo kdo ugotovil, da si rimal dve besedi iz iste besedne vrste, namesto da bi napravil zapleteno rimo z glagolom in samostalnikom oz. še bolje s pridevnikom in prislovom, ti nesposobnež. Hkrati si tudi nisi upal tako rimati, ker bi bil to morda spet preveč moteč dejavnik. Imeti in vzeti bo čisto dobro, da, da. Reče, da ne, da ni opazil, da so bile pa barve, oh, te barve, zakon. Potem mu poveš, da je bilo samo sporočilo nekaj v zvezi s tem, kako uničujemo in pobijamo in da ne smemo več. Pokima in še enkrat vzklikne o barvah.

    Sama enodimenzionalnost likov bi lahko (p)ostala zgolj kliše, ki te dni kroži naokoli, vendar če malo bolje premislimo – koliko smo bili zares pretreseni, ko je bilo naše pravljično ljudstvo napadeno? Ljudstvo, ki je prvinsko, torej neameriško. Meni se je jebalo. In koliko zadoščenja smo imeli ob tem, ko je umiral glavni hudobec? Juhej, Amerika je padla! Z liki se preprosto ni mogoče poistovetiti, niti ni mogoče z njimi poistovetiti nikogar drugega. Tukaj se mi zdi na mestu primerjava z Von Trierjevim filmom Dogville (pa ne zaradi dejstva, ki mi je prišlo na uho, da naj bi ga avtorica tega bloga njega dni omenjala, celo čislala, če se prav spomnim). Seveda gre za povsem drugače zasnovana filma, o čemer priča že fukaška scena na eni – in zafrustrirana na drugi strani. V filmu Dogville vse funkcionira, vse ima svoje mesto, vsak lik se dograjuje sproti, pred našimi očmi. Tako se nam zdi na koncu prav, da streljajo otroke, drugega za drugim, med njimi celo dojenčke. In že naslednji hip se zgroziš nad samim seboj. Kako hudiča mu je to uspelo, če si pa dan prej prebiral o protestih proti smrtni kazni? Da, med tem filmom bi se pa še jaz skoraj uscala v hlače.

    Sanel – samo dobronameren nasvet. Verjetno si se že naučil, da imajo vse stvari v tej tvoji prečudoviti stvarnosti svoje mesto. Spolni ud je za tvojo presrečno izbranko, fizična moč za v rudnik, na blogu pa ne bi bilo slabo pokazati malo možganov, če se že oglasiš, katerokoli stališče pač zagovarjaš. Vse dobro ali kako že rečete tukaj.

  100. Simona Rebolj - 26.02.2010 ob 22:05
    Simona Rebolj

    @Fimke:

    Malo pozno … a vseeno. Kometiranje se na blogih seli v nove objave, pa preskok na starejše objave lahko zamrzne.

    No, za gledanje filmov ali kar koli že na svetu mi komentarji definitivno ne bi mogli vzet volje, prej obratno, lahko bi kvečjemu raje pogledala kakšen filmski komentar več (filmi so konec koncev tudi oblika komentarjev na realnost) kot spremljala virtualno realne komentarje. Osebno pristajam na spremljanje čim več vrst komentarjev, preko čim več medijev. In nič mi ne bi moglo vzet volje do česar koli že bolj, recimo v tem primeru do spremljanja filmske umetnosti, od neprofesionalnosti znotraj predvidene profesionalnosti. Hočem reči, da je vedno poleg spremljanja miselnosti širšega kroga, kar se odraža tudi preko interneta, ja, dobro presojat predvsem obstoječo profesionalnost, ali je, koliko in zakaj upravičena do pojma samega. Za svoje objave o filmih na blogu že lahko rečem, da so po defoltu boljše od nekdanjih objav na takoimenovanem profesionalnem terenu. Že zaradi svobode znakovnega, slogovnega in vsebinskega sicer možnega omejevanja ali določanja prioritet. Stvar profesionalnosti uredništev, kako se omejuje, kaj in zakaj nekaj hoče oziroma če sploh ve, kaj hoče in zakaj bi bilo dobro, da bi nekaj hoteli. Na primer. Potem so tu še druge zadeve. Na primer vprašanje, ali je mnenje širše javnosti o filmih nivojsko poraznejše od smernic in pristopov profesionalnega delovanja. Itd. Itd. Ali za usodo filma skrbi pod pojmom profesionalno dovolj profesionalno delujočih akterjev v primerjavi s tistimi, ki si takšnega naziva ne zaslužijo. Ali so kreativni in sposobni ljudje v določeni sferi zaželeni, na primer tudi v svetu filma, ali prevladuje negativna selekcija, kar je vedno posledica prevlade stranskih interesov in apetitov nad težnjo k profesionalnosti. Kako se to odraža pri splošni javnosti v odnosu do filma? Skratka, vplivi so recipročni. Itd. Itd.

    Lp

    @cobiss:

    Huh! Tudi tvoj komentar je bil kar zalogaj! A ne neprijeten.

    Anekdota, ki si jo posredovala, je na žalost že kar stereotip, glede na pogostost pojava ženske, ki ima “nedoumljivo” pač rada in zaplove v floskule o dobroti po srcu. Sem se zarežala, ker si me spomnila na neko prijateljstvo iz moje rane mladosti. Je pa dober po srcu, je bil stavek, ki nama je s prijateljico predstavljal nekakšno kodo za “mission imposible” pri oceni možnosti za kaj več, v kolikor se je pletlo kakšno pecanje. In ta skrajšana definicija misije nemogoče je izvirala ravno iz dejstva, da sva že takrat kot srednješolski najstnici opazili preveč starejših in mlajših žensk, ki so bile pripravljene tolerirat, prenašat in celo sodelovat z raznimi moralno zločinskimi partnerji pod opravičilnim sloganom “dober po srcu”. Četudi bi bilo kaj dobrega, kaj šele srčnega, zaznat težje od kavnega zrna sredi dreka. Brez dvoma posledica dolgoletne patriarhalne zgodovine, ki se prenaša v podzavest ljudi iz roda v rod in počasi izplavlja.

    Nadalje si opisala pojav strahu moških pred ženskami, ki glave nimajo samo za okras in je ne uporabljajo samo za nakup špecerije, ampak, olala, z njo razmišljajo. Nepredvidljivo. Razmišljanju sledi tudi grenko dejstvo, da začne ženska ocenjevat kvaliteto razmišljanja moških … hehe … za nazaj, zgodovinsko, in, še huje, za prihodnost. Ne samo to. Ženske, ki razmišljajo, razmišljajo tudi o funkciji svojega mednožnega organa in si jemljejo mnogo več pravic do presojanja o sprejemljivem mednožnem gostu ali obratno. Fukservis se zapre in gre na svoje, če ni zadovoljstva s partnerjem. Partnerstvo je zamenjalo pojem lastnika, kar ogromno moških sila nervira, saj je nekoč partnerstvo pomenilo prej odnos med lastnikom in bolj ali manj ubogljivo služkinjo. Redefinicija pojmov ne diši. Mar niso partnerji v dobesednem partnerskem pomenu samo pivski bratci in ožji sodelavci?!

    Ta problem odnosa med spoloma se še zdaleč ni razrešil. Nekako blodimo v tranziciji in pojavljajo se razni simptomi odtujevanja, boja, izsiljevanja in celo cmerjenja za starimi dobrimi časi. Stare dobre čase pa na žalost ne pogrešajo le moški, ampak tudi nekatere ženske, ki jim uporaba glave nekako ne tekne. In včasih je za svojo anemično servilnost vsaj izpadla pred “bogom” nemočna deprivilegirana žrtev, heh, danes pa se presoja tudi o njeni lakajski vlogi proti odgovornemu ravnanju. Kar je tudi prav. Ampak bo preteklo še nekaj “hude krvi”, preden bi se sploh probleme postavilo na svoje mesto. Zaenkrat se pretakajo še ogromne doze sprenevedanj in manipulacij znotraj “tihe” vojne.

    Kar si zapisala o Avatarju, po mojem mnenju popolnoma drži in podpišem. In ja, gre za ciljno premnožično publiko, ki je predvsem hvaležna in aplavdirajoča, ker se ne zgodi nič, kar bi jih pretreslo! Pretreseni ne želijo bit, ampak samo prijetno zadrogirani od zunanjih učinkov. Saj veš … pretresljiva spoznanja puščajo zelo globoke osebne občutke, tudi razmislek o osebni vpletenosti se ponuja. Same neprijetne reči.

    Lahko bi rekli, da nori na Avatar težko poglobijo možne katarzične občutke ob tipu filma, kakršen je tudi Dogville, kaj šele, da bi ga razumeli, vajeni na vsebine kratkih in jasnih EPP sporočil, saj tudi Avatar ne premore več scenaristične sporočilne plasti od povprečne reklame za okolju prijazen pralni prašek.

    No, in ko si že ravno zaplavala v pofukanost in nepofukanost, so vzorci, ki si jih opisovala, po mojem mnenju zelo podobni absorbaciji takšne ali drugačne umetnosti. Avatar bi lahko razumeli tudi kot en tak zelo povprečen klišejski fuk, z nekaj visokoproračunskih porno efektov za popestritev siceršnji katarzični plitki mizeriji. Ja, Avatar je v bistvu samo visokoproračunski pornič.

    Hvala za duhovit in slikovit komentar.

  101. Nurudin - 26.02.2010 ob 22:20

    obenem na tem mestu zaključujem svoje razmerje s cobiss, kajti prevelik udarec za moj ego je, da bi bil moj partner nekdo, ki mu simona rebolj na prvi komentar objavi daljši odgovor kot ga je kdajkoli na mojega, obenem pa se nad njim navdušuje bolj kot se je kdajkoli na mojega. za to dejanje se mi zdi to simbolično najprimernejši kraj, zagotavljam pa, da ne bom več smetil. bič, jaz sem ti pokazal ta blog!

  102. Sanel.Š - 27.02.2010 ob 09:18

    Ja prebral sem vse in se začudil kaj sem takšnega povedal, da me je oseba: COBISS tako psihično razčlenila na seks mašino in fizičnega delavca brez kančka miselnih in komunikaciskih sposobnostih torej podajanja mnenja, ki si ga sam ustvarim glede na videno ter prebrano? Ali imate pravico podajati mnenja na blogih, ki se zdijo tudi navadni raji zanimiva samo visoko izobraženi ljudje, intelektualci itd…???
    Kot drugo zdej ne vem gospodična Corbiss ali ste v zvezi ali ne? Med sodelavci pa je tko, da se ob nekem zaupnem pogovoru izvejo naslednje reči 75% moških po dolgotrajni zvezi ne naskakuje svojo partnerico tako kot so to počeli v prvih letih partnerstva torej se seksualne aktivnosti zmanjšajo. Kot drugo vsaj sam iščem intelektualno zadovoljstvo torej zaposlovanje svojih možganov v različnih hobijih.
    Od vojaške tehnike ( orožje, letalstvo,oklepi,avtomobilizem, računalništvo itd..) Do zbiranja nekaterih reči, ki me kot moškega osrečujejo ženskam se zdijo otročje itd.. Uživam v vožnji z motorjem, uživam v umazanju rok kadar sem pod pokrovaom motorja svojih dveh starodobnikov… IN še ogormno je stvari, ki jih počnem in sem si blago rečeno preveč zapolnil svoj prosti čas tako, da me je malenkost strah, da svojo drago že zanemarjam. Tako,d a z svojo analizo si naredil en velik kiks! Ampak z tem kar si napisala si mi dala vpogled v svojo zafrustriranost! Tako, da upam, da ne boš tako zamorjena in tečna ter obsojajoča do vseh moških ker ni lepo! Pa čeprav nisi napisala nobenih žaljivk ampak si se samo pokazala v pravi lučui. Čist tko BTW mislim si, da si še bolj zafrustrirana od Simone ampak to je samo moje mnenje. Ja in še to nevem zakaj mi moj notranji “JAZ” kar koli že to je govori kako bi bilo zanimivo v živo predebatirati ob čaju, kavi, pivu z takšnimi osebami različne teme od : politike, znanosti, razmerja, vesoljcih itd…
    Lep dan.

  103. cobiss - 27.02.2010 ob 12:49

    Simona:

    Najprej seveda hvala za daljši odgovor na moj prvi komentar, kot si ga kdajkoli objavila na Nurudinovega. Obenem pa hvala tudi za to, da se nad njim navdušuješ bolj, kot si se kdajkoli nad njegovim.
    Na vse skupaj bi dodala samo še to, da je seveda glavni problem v miselnosti žensk, kar je sploh glavni cilj te industrije povezovanja miselne dejavnosti z zafrustriranostjo in stalnega partnerstva s čisto izpopolnitvijo. In seveda te, če te že prej ne zvije od samih družbenih pritiskov, kar je pravzaprav najpogostejša praksa, saj je to »obračunavanje s sovražnikom od znotraj« neverjetno učinkovit postopek, zvije ob sami miselni dejavnosti, ki je večkrat vse prej kot enostavna stvar, čeprav gre hkrati menda samo za mešanje zraka. Mislim, da je precej težje napisati dober blog kot skuhati dobro kosilo, kar ni prazna puhlica, ampak menim, da gre za precej objektivno dejstvo. Pa četudi ne kuhaš ravno najbolje. Ha, saj sem še jaz nekajkrat vzkliknila, kako prijetno bi bilo življenje posvetiti samo »gospodinvanju«. Samo kaj, ko pa še nisem našla nikogar, ki bi bil dovolj dober po srcu …
    Delo, ki bi ga vsakdo lažje opravil, vendar bi hkrati pomenilo nekakšno ponižanje. Kosilo se poje, blog ostane. Delo, ki ga je potrebno opraviti, saj s praznim želodcem ni mogoče pisati bloga. Kdo ga bo opravil? Kdo bo imel po opravljenem delu dovolj energije za pisanje bloga? Kdo bo pomil kurčevo posodo, če smo že pri tem? Merjenje moči se nadaljuje …

    Nurudin:

    Ah, škoda, pa ravno zdaj sem morala stegniti jezik, ko se je končno obetalo, da me pelješ v kino.

    Sanel .Š:

    Tudi jaz sem prebrala vse in se začudila, kaj je Simona takšnega povedala, da si jo razčlenil na zafrustrirano žensko in na, hmm, ja, zafrustrirano žensko torej. Kar je še huje, ta domnevna zafrustriranost naj bi bila zgolj posledica odsotnosti moškega v njenem življenju. Potem pa še nadgradiš – kdo bi sploh hotel žensko, ki je zafrustrirana, se pravi, razmišlja s svojo glavo, kar je pravzaprav definicija, ki jo sam zgradiš, čeprav manj artikulirano. Menda je še tebi jasno, za kakšno sranje gre v tem primeru. Problem je v tem, da še zdaleč nisi edini, ki s takšnimi zaostalimi izpadi vrši pritiske, in potem pač ubogim ženičkam ne preostane drugega, kot da obmolknejo in si poiščejo nekoga, ki je vsaj dober po srcu, če ne drugega. To, da na takšen blog protiargumentiraš s tem, da avtorica zagotovo nima moškega, posledično seveda (dobrega) fuka, ker ženske pa drugače ne morejo, če niso v resni zvezi, ne, ne, to pa ne, zagotovo ne priča ravno o tvojih neverjetnih možganskih zmožnostih, ampak kvečjemu o tem, da si vaška opravljivka, ki pomanjkanje intelektualnih zmožnosti nadomešča z neumnim obrekovanjem, pa niti ni point v tem, koliko resnično je, ampak da preprosto nima blage veze z vsem skupaj. Ne gre za to, da imaš pač drugačno mnenje o filmu, temveč za to, na kakšen način ga podaš. Svojo tezo Simonine zmote (in posledično svojega vseobsegajočega razsvetljenja) gradiš izključno na tem, da je Simona pač samo ena zafrustrirana ženska, ki pomanjkanje spolnega občevanja nadomešča z miselno (kar je že a priori greh) dejavnostjo (oboje se pa pri ženskah tako ali pa tako ne da). To je pa že kar hudo vmešavanje v »privatnost«, se ti ne zdi? Kar pa zagotovo ne more biti objektivno argumentiranje. Pravzaprav se ti mora zdeti, če pa te je tako stisnilo pri srčku, ko pa sem jaz storila prav to. Na podlagi tvojih zapisov sem si dovolila pokukati v tvojo zasebnost, čeprav sem jaz to storila precej bolj upravičeno, saj niti nisi podal nobenih resničnih argumentov za to, zakaj je film po tvojem mnenju dober, na katere bi bilo mogoče replicirati. Pravzaprav sem se še toliko bolj razburila, če lahko temu sploh tako rečem, ker sem takšen tip miselnosti prepoznala v svoji zelo bližnji okolici, večkrat izražen na še precej bolj primitivne načine in neverjetno zakoreninjen v glavah ljudi. Drugače pa ja, me veseli, da si si poiskal primerno zabavo, ups, možgansko aktivnost. Upam, da se tudi tvoja draga v tem času lepo zamoti.
    Očitno ni važna količina fuka, ampak to, da je. Morda pa bi bilo iz tega upravičeno sklepati, da se po tako dolgi zvezi miselna dejavnost, in s tem seveda stopnja zafrustriranosti, toliko zmanjša, da so za vzdrževanje stanja potrebne precej manjše količine … Samo v razmislek.
    Pri svoji kavi/pivu si pozabil še na pogovor o filmu. Ampak, ja, se veselim.
    Lep dan tudi tebi.

  104. Nurudin - 27.02.2010 ob 17:19

    sanel š.: če bi bil ta vaš sodelavski fuk kaj vreden, bi z leti vsaj ostajal enako pogost. tako pa me to spominja na to, da srednješolci preberejo nekaj knjig, ker gre pač za srednjo šolo, potem pa do konca življenja ne berejo več. po drugi strani pa me tvoje pisanje o hobijih spravlja v nekakšen notranji jok, kajti spominja me na tisto nežno, fantkovsko otroškost, ki sem jo gojil v svojih ranih letih. torej si po eni strani izpolnitev mojih otroških ciljev zase, kot odraslega. predstavljam si, kako v soncu drviš na motorju skozi zagorje. zakon in neprecenljivo. ostalo pa je odgovorila cobiss.

    cobiss: seveda s kinom ne bi bilo nič, dokler me ti ne bi peljala na koncert. še en razlog več za zaključek je pa ta, da izkoristiš vsako priložnost, da se spečaš z naključnimi moškimi, pa če so gradbeni delavci ali alternativci-pedofili, tule te npr. sanel vabi na pijačo. sploh ni važno, če nisi namignila, zakaj si pa tako seksapilna(v tem primeru črkovno).

    enak boj se po mojem bije tudi na moški strani. za naklonjenost tistih žensk, ki jih je simona opisala kot one, ki se jim mišljenje ne gre najbolje od rok. zaradi zgodovinskih okoliščin pa ni najbolj aktualen (če lahko ženskemu rečem aktualen, če se z njim uvkarja samo majhen delež populacije).

  105. Sanel.Š - 27.02.2010 ob 23:41

    Kaj naj rečem kot prvo kar nekaj je resnice v odgovru gospodične cobiss! Zakaj? Jezi me dejstvo, da me neka ženska na podlagi svojega mnenja označi za povprečneža itd… Zato ker se mi je film o katerem teče debata zdel zanimiv in paša za oči! Globji pomen v filmu, ki je naret za množice iskati in podajati neumne komentaje: ” v tem življenju sem nesrečen in bom storil samomor upam, da se bom reinkarniral na pandori…” Mislim WTF??? Nekateri gledalci izgubijo stik z resničnostjo! Resničnost pa je sledeča: Živimo v državi, ki nas z davki in različnimi socijalnimi prispevki in odtrgljaji tako odira, da smo na robu preživetja! Ko plačaš položnice kredite, daš nekaj na stran za hobije ter registracijo avta ter dopust ti ostane bore malo! Nekateri si še tega ne morejo privoščiti! Ampak ljudje se zadovoljimo in prilagodimo! In ker iščemo različen anačine sprostitve nekateri v lokalih z pijačo nekateri z športom, meditacijo itd… Nekatri pa odidemo v kino in se za 2-3h prepustimo v roke različnim žanrom ter režiserjem in potem slučajno naletim na Simono, ki totalno skritizira film, ki po moji oceni zasede tam nekje med -4 in +3 oceno!Med branjem komentarja se počutim , kot ,d a je z mano nekaj narobe ker se mi je film zdel kar vredu! In 100% bo zapisan v zgodovino kot prelomni film zaradi nove tehnologije , ki je bila uporabljena v celotnem filmu!

    Ker sem po naravi tudi malenkost provokatorja znam vršti kost lai po domače nametat drva na ogenj, da poženem ogenj in spremljam odzive ter poskušam razumeti ljudi!Če ob tem dobim napačno mnenje je zato ker pač ljudje ne pišejo vsega o sebi na net in lahko na podlagi njihovih prispevkov napraviš neko sliko o njih.
    Samega sebe smatram kot človeka, ki je razgledan na veliko področjih vendar ta področja razgledanosti lahko ocenim z oceno -3! Za določene debate sem pripravljen podati tono podatkov, ki bodo zmeraj pokazali, da je to kar trdim prav torej edina resnica! Pri drugih stvareh, ki so stvar posameznikovega okusa pa je stvar kočljiva! Kako lahko nekoga ozančiš za povprečneža ali pa na bilo kak drug način in g apredalčkaš! Torej, če tebi samemu nekaj ni všeč ga žališ in ponižuješ???
    Ampak drage gospodične pozabljate eno stvar, da je to najbolje gledani film v zadnjem desetletju, ki je prinesel v blagajne veliko denarja! Veliko je odvisno od marketinga mapak mediji ne bi tako poveličevali tega filma, če bi bil slab! Torej s emorate vprašati ! Ali ste same me dtistimi 3 do 10% čudakov, ki jim nekaj kar je všeč širni množici odvratno.
    Nurudin včasih sem podiral hitrosten rekorde z motorji potem pa sem padel z 200km/h na uro in si dopovedal, da ne moreš vsega predvideti in , da me lahko gospa sreča enkrat zapusti! 3 lete sem premišljeval o nakupu novega motorja vendar je občutek, ki mi ga daje vožnja motorj azmagal in sedaj vozim potovalnega BMW. Ampak sedaj ga vozim maksimum tako hitro kot je prejšnji motor šel v prvi prestavi.
    Hobiji! Veliko krat sem svoje sodelavce mlajše in starejše spraševal kakšne hobije imajo? Kaj jih veseli z čim hranijo svojo srečo itd? Ljudje z tem, ko odraščajo pozabijo sanje iz mladosti vživijo se v kruto resničnost življenja in pozabijo na otroške sanje! Če so sanje realne in izvedljive zakaj si jih ne bi izpolnili? Zakj bi se morali podrediti masi in množici ljudi? Zakj bi morali takoj napumpati par otrok ter se nato ukvarjati z njimi namesto z sabo? Mogoče sem sebičen ampak podpiram starševstvo v zrelih letih! Podpiram posvojitve!
    Koliko krat sem će slišal frazo: “počakaj, da dobit aotroka potem boš videl” Torej poitme si ne bom mogel privoščiti vsega kar si zdaj privoščim! Verjamem jim! Vzgajanje in šolanje otrok se lahko primerja z tem, kot ,da imaš dodaten kredit! Ampak občutek vzgoje in občutka očetovstva bi rad v življenju doživel.

    Lahko noč. Ko si bom vzel čas bom predstavil lestvico mojih naj 10 filmov. Mogoče se bo potem izkazalo kakšen ljubitelj filmov sem.

  106. Simona Rebolj - 28.02.2010 ob 15:55
    Simona Rebolj

    cobiss in Nurudin:

    Ljubko. Parček uprizori domestik fajt na mojem blogu tudi zaradi mojega bloga … hehe …

    Nurudin, krivičen si. Ogromno pozornosti si že, na začetku najinega srečanja pa sploh, požel, punci pa ne privoščiš niti zaslužene posebne pozornosti z moje strani za dober dan! No, po drugi strani pa lepo, da izražaš ljubosumje nad njenim intelektom in pozornostjo, ki ji jo uspeva pritegnit, kar pomeni, da jo ceniš, dokler ne pretiravaš seveda.

    Skratka … oba sta fajn in očitno zelo za skupaj.

    @Sanel Š.:

    Čustven izbruh ogroženosti, ker zaradi določenega zapisa o nečem, kar tebi ugaja, dobiš občutek, da si povprečnež, pač nima nobene zveze z argumentirano oceno določene zadeve, še manj s podatki, ki naj bi služili kot kakršen koli dokaz o imeti prav v zvezi s čimer koli že, kar omenjaš v nadaljevanju.

    Da podaš kot razlog medijsko reklamo filma in visoko gledanost, ni noben argument za oceno kvalitete filma. To je bistvo spoznanja o pasteh komercialnih trendov, saj tudi McDonalds ni dobičkonosen, ker prodaja kvalitetno hrano. Tega, da gre za tehnično dovršen in napreden film, nihče ni spodbijal, niti jaz. Vendar je tehnična plat filma samo ena plat celote. Film ne ocenjujemo nikoli samo na podlagi enega aspekta, ampak kot celoto. S tega vidika pa nikakor ni res, da je ta film kot kvaliteten samo hvalevreden v očeh poznavalcev. Če boš prebral prispevek, ki ga je linkala Fimke, boš ugotovil, da se mnenje v tistem prispevku precej pokriva z mojim v osnovi. In tudi sicer ta film ni prejel niti ene nagrade za scenarij, ker je ne more, saj je to njegova največja šibka točka. Scenarij pa ni samo zgolj manj odličen, ampak je v primerjavi s pretencioznostjo v drugih pristopih brez potrebe porazno slab, vključno s plitkim orisom likov. Na oskarjih se bo zato bil boj samo med tem, ali se bo Avatar podprlo zaradi dobička in tehničnega napredka (v smislu zmagovalnega filma in režije, saj v smislu vizuelnih efektov ni konkurence) ali se bo podprlo raje kvaliteten film v celoti, pri čemer je favoritka po dosedanjih napovedih Kathryn Bigelow s Hurt Locker. Avatar je pobral precej podpore preko nagrad in tudi popušil. Bafte so ga zignorirale naprimer.

    Skratka, problem je v tem, da ti v svojem izbrugu jeze nisi podajal v tem primeru nikakršnih oprijemljivih argumentov, ki bi spodbijali argumente v mojem zapisu, zato si se poslužil pač obračunavanja z nekimi poskusi žaljivega obrekovanja tudi na osebnem nivoju, po čemer pač res ni nobene potrebe glede na tematiko.

    Če tega ne moreš dojet in razlikovat, ne moreš pričakovat spoštljivega odnosa do sebe in prepoznavanja kakšnih posebnih vrlin, ki naj bi jih vseboval.

  107. Fimke - 1.03.2010 ob 15:14

    Sanel, v mojih zgornjih komentarjih je že nekaj napisanega o delovanju filmskega trga in vlogi marketinga znotraj njega, v prejšnjem komentarju pa je tudi Simona nazorno razložila, da gledanost filma ne pomeni nujno kvalitete. Velik obisk vedno temelji na neki specifiki, ki jo film nosi in primeru Avatarja sta to vizualna senzacija in relativno dober 3D učinek.

    Vložek v marketing in oglaševanje pri Hollywoodskih filmih namreč tehta 1/3 celotnega produkcijskega proračuna, kar v primeru Avatarja pomeni krepko čez sto milijonov dolarjev. Točen marketinški znesek ni znan, saj je del proračuna za produkcijo, ki je poslovna skrivnost. Obstaja samo ocena, ki se je iz izhodiščnih 230 milijonov dvignila nad 300, nekateri analitiki pa po oceni tehnologije in drugih stroškov dela pri posebnih efektih ocenjujejo film celo do 500 milijonov dolarjev. Si predstavljaš, Sanel, da vložiš 100 milijonov dolarjev v oglaševanje? Da pritisneš na prave gumbe pri gledalcih, ki potem naredijo pravo in zaresno promocijo še skozi govorice od ust do ust, od bloga do bloga? Film namreč zares potuje šele po osebnem priporočilu, ampak zato, da gredo prvi gledalci v kino (slavni “box office prvega vikenda”), pa je potrebno natančno planiranje in zadosti sredstev dogleden čas pred veliko premiero.

    Avatar potuje dobro, ker vsak prijatelj, ki ti je rekel: “stari, ta film pa moraš videt”, verjetno ni znal prav razložiti, zakaj … ker 3Dja z vsemi fantastičnimi barvami in pravljičnimi pokrajinami, če ga nisi vajen, ne moreš razložiti. Razložiš lahko zgodbo, razložiš lahko igro, toda kako bi razložil to fantazijo, ki si jo doživel kot da bi bil sredi nje? Kako lahko razložiš vožnjo z motorjem na sončen pomladni dan?

    Ta film je doživetje, je dogodek … je film prihodnosti, saj se bomo zaradi takih doživetij, ki jih ne moreš pričarati doma, srečevali v kinodvoranah ne glede na to, kako dosegljivi bodo postali filmi z razvojem naslednje tehnologije za prenos podatkov. In iz tega vidika je Cameron premaknil mejo in svoje delo iz profesionalnega vidika opravil dobro.

    Ni pa s filmom povedal nič novega. Scenaristično gledano nekaj znanih klišejev (da so Američani brezobrazni kapitalisti, ki uničujejo našo Mater Zemljo, ampak da se jim bo to nekoč vrnilo, da je brutalna militantna sila samouničujoča in da pravi smisel življenja živi med koreninami nas samih) ne drži pokonci cele zgodbe, prav tako so liki zelo nedodelani (nobenih osebnostnih lastnosti ne najdemo na njih, glavnega junaka nič ne loči od sto drugih pogumnih mož recimo), scenarij pa ima v določenih momentih celo luknje. V tem Cameron ni dober in iz profesionalnega vidika film v tej točki pade.

    Res izjemen film “stoji” v vseh pogledih in rahel odsev tega se zablešči tudi v prejetih nagradah (čeprav se moramo zavedati, da nagrade niso objektivni pokazatelj kakovosti). Bafte recimo, ki jih omenja Simona, so neuradni napovednik oskarjev – podeljujejo se v Angliji, ki je zaradi svoje zakonodaje, jezika in delno tudi nacionalnega karakterja najpomembnejša partnerica Hollywooda na Stari celini in kjer, za razliko od siceršnjih evropskih nagrad, dobijo možnost tudi ameriški filmi. Avatar je bil na Baftah nominiran v osmih kategorijah (za oskarje je v devetih), vendar se nominacije nanašajo predvsem na tehnične lastnosti filma (vizualni učinki, montaža, zvok …), kar je zelo zgovoren podatek. Prejel je šest nagrad, med katerimi ni bilo “glavne” nagrade: bafte za najboljši film.

    Upam, da je to delni odgovor glede profesionalnosti tudi tebi Simona, saj me zelo veseli, da ostajaš v prvih filmskih vrstah :) Filmskih mnenj in novinarjev ali “novinarjev”, ki v raznih uredništvih o filmih veliko vejo in na veliko sodijo, je ogromno, pravih filmskih kritikov pa v Sloveniji ni za prste ene roke. Podobno je v precej kapitalistično naravnanem profesionalnem filmskem svetu. So ljudje s talentom, ki se prebijejo naprej, pa tudi taki, ki imajo velika usta, s katerimi se takisto prebijejo naprej. Prvi delajo vsebinsko zahtevnejše filme, drugi pa ne nujno sploh kaj zahtevnejšega v kateremkoli pogledu, denar za to pa dobijo tudi brez tega. Sploh evropski sistem financiranja filma iz javnih sredstev prinaša bogat nabor zakulisnih zgodb o manipulacijah, malverzacijah in drugih umazanih -a(k)cijah. Javnost pa je vedno na strani bolj promoviranih (kjer smo spet pri novinarjih in “novinarjih”). Marketing v svetu šovbiznisa deluje kot švicarska urca – celo v taki filmski mikrosferi kot je Slovenija :)

  108. smoger - 1.03.2010 ob 15:31

    No, če koga zanima…na AP Ljubljana so odprli novo linijo… Ljubljana – Luna – Pandora – Norišnica…sam za zdaj je moč kupiti le enosmerne vozovnice.

  109. asta - 1.03.2010 ob 17:55

    Ena najbolj facinantnih stvari na tem blogu je, da se razno razni šovinisti počutijo od tebe tako ogrožene, da vestno berejo tvoje zapise in nato, najverjetneje zato, ker jih sploh ne razumejo, se počutijo poklicane, da še smetijo s svojimi primitivnimi šovinistčnimi opazkami, ker potem seveda ne dojamejo niti tvojih odgovorov, smetijo še malo. Morda bi lahko en zapis posvetila temu ˝zanimivemu˝ psihološkemu pojavu. Ne dvomim, da ti gradiva (žal) ne manjka, kakšnih sočnih misli pa tudi ne.

  110. Simona Rebolj - 3.03.2010 ob 16:16
    Simona Rebolj

    @Fimke:

    Ja, no, seveda. Saj te odgovore poznam in se strinjam s tvojimi ugotovitvami, samo da sem opozorila še na druge, ki se tičejo pač negativne selekcije pri kupčkanju z interesi v teh in onih sferah na filmskem terenu (na našem majhnem se smer v negativo ali bi se v pozitivo razrastla toliko hitreje in bolj učinkovito, brez medprostorov, ki dopuščajo, da nekaj bolj žlahtnega vsaj ne izumre, če je že potacano, kot na večjih terenih …) “profesionalizma” in profesionalizma. Moti me, ker ima profesionalizem med “profesionalci” pregovorno vedno več težav pri uveljavljanju svojega potenciala kot “profesionalizem” …. hehe …

    In da ne bo pomote! Moj komentar nikakor ni letel kakor koli osebno nate … v stilu, da bi preizkušala razsežnosti tebe kot profija pri nas ali kaj podobnega. Pišem izključno na splošno, v dialogu s tabo, ki brez dvoma tudi te simptome opaziš in opazuješ.

    @asta:

    Ja, seveda, to je na žalost ta pojav nešportnega obračunavanja med spoloma. Nesprijaznjenje moškega pola z bolj izenačenimi pravili igre, pri čemer za njih predstavlja izenačevanje pravil igre zahtevnejši podvig, za ženski pol pa več svobode, s kakršno se morajo učit ravnat. Pravilo igre jaz ukazujem – ti ubogaš ne funkcionira več tako poenostavljeno. Ukazovalec je podvržen kritiki vsebine in njegovi ukazi naenkrat niso več samo po sebi najpametnejši, tisti, ki je ubogal, pa mora začet razmišljat o prevzemanju odgovornosti, ker uboganje ni več uboganje, ampak enako krojenje svoje prihodnosti in prihodnosti drugih, soodvisnih.

    Kako težko je sprejet, kar prinaša enakopravnost, je nekaj neverjetnega opazovat. Tolikšno vekanje in tožakanje po demokraciji, ko je treba pa kaj naredit za to, pa vsi potni, prestrašeni in besni od strahu, s pištolami v rokah … hehe …

    Lp

  111. Simona Rebolj » IZVOR – Christopher Nolan - 29.07.2010 ob 20:21

    [...] in vizualno glamuroznejših širinah. Kaj lepšega in bolj obetavnega! Če je šlo pri Avatarju za vnaprejšnja opozorila na moralko okrog neznosne turbokapitalistične kradljive ameriške [...]

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !