Simona Rebolj

« | | »

JULIAN ASSANGE – heroj, popzvezda ali še eno bodoče zgodovinsko razočaranje

12.12.2010

LAČNI AFRODIZIAKA, LAČNI LJUBEZNI, LAČNI ODREŠENIKA, LAČNI ORGAZMA …

Da se predvsem politike, pa tudi drugovrstne popularne ali vplivne javne osebnosti v vojni med vplivneži rado okranclja s seksualnim škandalom, ni nikakršna izvirna “zarotniška” novost. Verjetno gre za najlažjo, prav lenobno idejo v smer diskreditacije. A vplivni možje in žene, ki jahajo na dopingu volje do premoči, imajo večinoma sorazmerno nabildan libido, še posebej če so v svojem bistvu zafrustrirani in bi ravno zaradi tega storili vse, da bi postali čim bolj vsemo(go)čni. S komer koli in kakor koli in kadar koli že fukajo, vedno bolj preko drugih fukajo bolj s samimi seboj. Zelo pomembno je, da večinoma potrta, utrujena in sprostitve željna javnost, ki bolj malo misli, pa je toliko bolj lačna sprostitve, odrešitve in občutka pripadnosti, masturbira preko njih. Tako se rojevajo zvezde in na žalost velikokrat celo “heroji”. Morebitne žrtve spolne zlorabe s strani vplivnih in močnih imajo kopico problemov pri odločitvah za maščevanje – tudi legalno maščevanje, ki ga sicer opisujemo kot iskanje pravice po pravni in demokratični poti. Javnost je v takšnih primerih pri vseh kalibrih zvezdnikov, tudi političnega ali celo kar predsedniškega kova, že odločena, kaj želi in česa ne želi verjet o svojem masturbacijskem idolu. Naj gre za ovržene obtožbe zoper Michaela Jacksona, za zasliševanje Billa Clintona z govoricami o nekdanjih posilstvih v paketu ali za posthumne biografije o moralno spornih seksualnih apetitih in ravnanjih s premladimi deklicami maršala Tita … popolnoma vseeno je. Noben zvezdnik nikoli ni in ne bo deležen takoimenovanega nepristranskega pravičnega sojenja, saj javnost že preventivno producira zavidljivo obsežne zbirke scenarijev. Odločeni so, odkar jim je prvič na ikono prišlo ali odkar so ob ikoni, ki se smehlja iz vseh medijev, prvič bruhnili. Posledice v vsakem primeru niso koristne. Tistim, ki so res krivi, omogočajo tolažilni izhod iz slabe vesti, da njihova druga domnevno zaželena dejanja odtehtajo vrček zla, ki ga pestujejo. Tistim, ki so krivično preganjani, pa nad glavo za vekomaj visi sum, da pestujejo vrček zla, ki vendarle ne odtehta domnevno zaželenih dejanj.

DOBRODELNI MEDIJI HRANIJO LAČNE

Ni vseeno, kako se z informacijami ravna, ni vseeno, kako ceneno pičo podtikajo medijske elitne restavracije utrujenim izstradancem in jim po možnosti še zaračunajo glavno jed, ki je zmanipulirani reveži sploh dobili niso, ampak hvaležno žvečili samo visokokalorično preplačano prilogo. Če bo v čem primer Juliana Assangea izzvenel kot omembe vreden nauk nasploh, bo v strnjeni učni lekciji, kako koristni ali škodljivi so uradni mediji sploh lahko. Tisti mediji, ki se radi ob upravičenem padanju naklad zaradi abotne vsebinske stagnacije brezmejno pritožujejo čez presvobodni in v verodostojnosti labilni spletni medij, ki je pač zrcalo vsega, kar leze in gre ter s tem povezanih mej verjetnosti. Torej svet, pred katerim so bili medijci prej relativno varno skriti in kreirali le svojo uredniško fantazmo. In potem? Prikapljajo krokodilje solze premalo sposobnih in osebnostno minornih patetikov, ki so bojda poročali svetu o svetu, a se še nikoli niso soočili z njim. Tragični komedijanti.

ASSANGE, ASSANGE! WHO THE FUCK IS ASSANGE?!

Če povzamem neprevidne propagandne besede Assangeovega očima, je bil Julian že kot otrok baje zelo samozavesten, samostojen, trmast, vedno na strani šibkejših in zanj ni obstajal odgovor “ne”. Glede na to, da svežepečenega globalnega heroja v okviru obtožnice za posilstvo bremeni izjava ene izmed dveh tožnic, da ima Assange probleme v odnosu do žensk, ker ne razume besede “Ne!”, so hvalospevno konotirane navedbe o čudovitih lastnostih malega Juliana, ki mu dela izraz “ne” preglavice v vokabularju, precej kontraproduktivne. Ampak nič hudega. Trije očetje in pet mam ne morejo tako blamirat Assangea, kot se prevzetnež zna sam. Javnost je pa itak že odločena, vsaj dokler ne bo fasala po buči. Nič novega.

Očitno ambiciozen Assange, že od rane mladosti vajen svetovljanskega, kar nomadskega življenja (pa kot kaže tudi nomadskega fukanja), je pristal na sodišču že v študentskih letih zaradi hekerskega vdora v sistem avstralske podružnice kanadske telefonske družbe Nortel. Po treh letih, ko so oblasti vendarle pripravile obtožnico, je Assange priznal krivdo v večini točk. Zlahka si predstavljam zadovoljstvo na njegovem od egocentrizma izmozganem obrazu. Edinstvena priložnost, da se pohvali s premiernimi dosežki. Očarljivi mladi Assange, “zanimivo”, je fasal za kazen zgolj plačilo sodnih stroškov z obrazložitvijo sodnika, da ni nobenih dokazov, da bi šlo za kar koli drugega kot intelektualno radovednost in užitek v sami aktivnosti. Ja, ja, Assange je zgolj radoveden uživač. Bi se kar strinjala v bistvu stvari, a težko se je odločit, ali je obstoj takšnih šaljivcev bolje ignorirat, ali jih spravit v keho in izgubit ključe. Odvisno, po kakšnih igriščih se pasejo. Dokler še smrkavi obup(a)no blefirajo samozavest v peskovniku pred fascinirano mamico, so baje še srčkani.

MR. ASSANGE – ANONIMNI BIMBO – NAIVNI FORUMAŠ

Kot glavni urednik WikiLeaksa je širokosrčni moralni zaščitnik šibkejših, Julian Assange, skupaj z ekipo začel objavljat nepodpisane članke. “Hoteli smo delati novice, ne pa biti novica,” je spletni “forumaš” podal izjavo za javnost. No, ampak po logiki stvari je anonimnost za udarnimi in provokativnimi prispevki izzvala večjo radovednost po tem, kdo tiči za njimi, kot po samih prispevkih. In tako je ekipa “morala” prekinit kalvarijo slave anonimnih in se razkrit javnosti. Forumaš je poskakujoč od veselja javnost počastil s podpisom glavnega urednika in jo osrečil celo s skrbno zrežirano fotko klasičnega seksi pogleda skozi priprte oči in razmišljujočega naklona glave, ki funkcionira le, če je lahko naslonjena ob lepo oblikovano dlan.

Da ravno anonimnost v takem primeru sproži največji halo efekt, je jasno sicer vsakemu polpismenemu mentalno zaostalemu forumašu ali blogarju, genialnemu bimbu Assangeu pa bojda ni bilo. Na njegovem mestu se s takimi piarovskimi bedastočami ne bi ravno javno petelinila, čeprav gre za ustrezno prozoren nivo, s kakršnim se zlahka identificira večinska sveto preprosta masa, ki jo na mentalnem nivoju evolucija vztrajno ignorira. No, itak pa je omenjena nebuloza žal samo pogrešljiv posladek na njegovem retoričnem meniju o drugih prekleto resnih vprašanjih.

JULIAN ASSANGE – AROGANTEN BASTARD

WikiLeaks je večji informacijski met, ki bi lahko rezultiral v kakšnih omembe vrednih reformnih konsekvencah, doživel z objavo korupcijskih poslovanj kenijskega predsednika Daniela Arapa Moija, kar je sprožilo vročico v državi tik pred volitvami. “Na koncu so pobili 1300 ljudi, 350 000 pa se jih je moralo odseliti. To je bil rezultat naše objave,” je bil spet po daljšem času ponosen, samozavesten, trmast in neodvisen Assange – velecenjen borec na strani šibkejših. Z lahkoto verjamem. Na strani šibkejših je bilo egomaničnim in ambicioznim gverilskim aktivistom v zgodovini vedno najlažje bit. Kje pa drugje?! El cheje smo že spoznali in izkozlali, ali pač ne? Prizore z na koncu koncev evidentnimi ključnimi cilji raznih borcev za človekove pravice bavčarjev, upornih novinarjev zavrlov in ambicioznih politikov janš smo si tudi za domačimi mejami lahko ogledali in se praskali po glavi med filozofskim preizpraševanjem o neverjetni barvitosti sredstev za vzpon na goro, od koder je pogled prostran, a ostrina vidljivosti, kaj se godi tam doli, prekleto slaba. Zanima me kvečjemu, do kod apetit po zaščiti šibkejših sega in če kaj dlje od točke, ko se morda ne splača več. Na vprašanje o osebnih občutkih odgovornosti za pokol je namreč Assange odgovoril kot vsak tretjerazreden oslepel politikant, ki lajna stereotipne floskule: “Prebivalci Kenije, kjer na leto umre 40.000 otrok zaradi kolere, še več pa jih umre zato, ker denar pretakajo v tujino, imajo pravico do te informacije.” Seveda sem si ogledala tudi več posnetkov, kjer heroj sodobnega časa nastopa kot govorec, ker me je ob zadovoljstvu nad razlivanjem depeš po svetu odgovor prekleto motil in sem se želela prepričat o kontekstih samih izjav. Na žalost kaj več od fraz nisem doživela. Iste floskule uporabi večkrat v različnih primerih, kot je za politikanta običajno. Bizarna so pota sodobnih razvpitih genijev. Pravica do informacije pač (kaj neki zna utrujena, nerazgledana in sprostitve željna večina sploh pametnega počet z njimi?) in kupčkanje s številom mrtvih na eni ali drugi strani. Predvidevanje, ali bo določena akcija vsaj v visoki meji verjetnosti, če že prekladamo trupla sem ter tja, prispevala kaj bistvenega k zmanjšanju smrtnosti otrok zaradi kolere ali pretakanja denarja v tujino v tem primeru, ni več v njegovem dometu zaskrbljenosti za šibkejše. Vizije ni. Nobenega odgovora na vprašanje, zakaj in kako. Razen, da imamo pravico vedet. Vizija, kot se zdi, se skriva v grmu, kjer mu pač stopi, ker imajo njegova dejanja posledice!

Genialni Assange se očitno tudi ne zaveda, kako malo mu je mar za kolateralno škodo. V enem izmed intervjujev je vehementno obsodil uživaško streljanje ameriških vojakov na civiliste v Iraku in ganljivo neizvirno popredaval o grotesknem spoznanju, kako malo je vredno človekovo življenje na iraški peklenski fronti, kjer so civilisti samo kolateralna škoda. Lepo. Ampak bednik, ki mu mama očitno ni uspela priskrbet zrcala, je kolateralno škodo zagovarjal kar sam s hvalisanjem ob veledosežku v Keniji, kar niti ni edini primer. V Keniji po prestrukturirani vladi pomre kaj manj otrok zaradi kolere? Obstaja minimalna smernica predvidevanja, da bi bilo kaj takega možno pričakovat? Ali je morda problem vendarke kje drugje in ne zgolj v informaciji.

PENTAGONOV REKLAMNI VIDEOSPOT ZA RAJSKO PRIBEŽALIŠČE PSIHOPATOV IN SOCIOPATOV

WikiLeaksova še kako omembe vredna posredovana informacija, ki jo je idealistično priskrbel nadebudni mladi ameriški vojak, Bradley Manning, ki zaradi svojih podvigov prekleto neuspešno uživa sadove herojske slave in ga resnicoljubni aktivisti s človekoljubnim Assangem na čelu bolj malo šlivijo, medtem ko trohni v čuzi, se me je resno dotaknila. Naivno sem pričakovala, da se bo rodila vsaj kakšna šepava miš. Objava videoposnetka ameriških vojakov, ki so ob spremljavi perverzne, sadistične in zafrkantske retorike iz vojaškega helikopterja leta 2007 v vzhodnem Bagdadu streljali na civiliste, je konkreten resničnostni dokumentarec tistega, kar sicer lahko samo predvsem verjamemo, da se godi. S požvinjenimim sadizmom obžarjeni vojaki (ki so zgolj v vlogi robotskih izpolnjevalcev navodil, pa prikladno ne posedujejo lastne volje in niso nikoli za nič krivi) so pobili 18 civilistov, med njimi tudi dva novinarja Reutersa, in ranili nekaj otrok.

Julian Assange ni počival, ampak pohvalno izrabil odlično priložnost za glas in sklical tiskovno konferenco. Izkupiček je bil odličen. Julian Assange je še bolj zaslovel. Sicer je ostalo pri reality showu brez epiloga, brez konsekvenc.

Odnos medijev in velecenjenih aktivističnih borcev za svoboščine je bil osupljiv in hkrati kronski dokaz, v kakšni mentalitetni čumnati bivakiramo. Pozitiven, a zgolj stranski produkt wikilikanja. Kmalu je bilo s strani ameriških oblasti sporočeno, da je posnetek izvzet iz konteksta. O sankcijah zoper vojake ne duha ne sluha. Posnetek je na koncu kontraproduktivno služil kot reklamni spot za vse anonimne psihopate in sociopate po svetu, da bodo dokončno prepričani, kaj vse si res, brez dvoma, lahko povsem sproščeno privoščijo, če gredo le v časten boj za domovino. Mediji so o vsem skupaj večinoma zgolj poročali. Tudi na slovenskih tleh smo bili deležni predvsem kratkih novičk. Brez siceršnjih kroničnih studijskih razprav o vsaki pasji dlaki z vsemi možnimi nestrokovnimi in strokovnimi strokovnjaki na kupu. Posnetkov aktivistov za svoboščine, ki bi gromko hrumeli vsaj po Washingtonu videli nismo. Po kakšnih rovih in zakaj neki so se skrivali. Mogoče so se že preveč vneto pripravljali na bučne demonstracije ob temeljnem vprašanju demokracije, ki zadeva dovoljeno ali nedovoljeno namakanje kurca po razgretih vulvah s strani nekega internetnega gverilca Juliana, ki se veliko bolj produktivno povezuje v podpori največjim tiskanim medijem kot pa s civilnimi pobudniškimi aktivnostmi v boju za pravice šibkejših. Pravico imamo vedet, pravi Assange. In on ima pravico objavljat. Boh se nas usmili, glede na to, da je to tudi vse s strani ambicioznega, samozavestnega uživača, ki se radovedno igračka z medijsko rusko ruleto nabito z depešami.

JULIAN ASSANGE – METAFORA ZA MEDIJSKO INFANTILNO ZAVAJANJE ABSURDNIH RAZSEŽNOSTI

Kaj neki bo svet profitiral od curljanja depeš po svetu? Kdo neki stoji za Assangeom in olji njegov motor za izjemen “pogum”? Na vprašanje, kdo stoji za likom očarljivo smotanega Assangea, ki si ga resnično raje predstavljam fukajočega ali pa v slogu naših opinionmejkerskih barbik na kakšni paprični TV (različna sredstva na poti do enakega cilja so bolj stvar priročnosti in drugih okoliščin), kot na CNN sporedu, sem bila priča po mojem mnenju enemu boljših spontano nastalih gostilniških vicev – “Assangea podpira najslavnejši in najvplivnejši musliman Barack Obama.”

Pakt med spletnim gverilskim WikiLeaksom in nekaterimi največjimi svetovnimi mediji je jasen. WikiLeaks po kapljicah servira informacije utrujenim “raziskovalnim” novinarjem, ki se večinoma naprezajo zaman, in jim tako zrihta nekaj več pravice do penzije ob delu. Super! Ubogi, izžeti, okradeni in izrabljeni prebivalci držav po svetu bi si torej lahko obetali nekaj medijskega razcveta v bolj kakovostnih, analitičnih in manj interesno populističnih vzgojnih prispevkih. Vsaj po takoimenovanih civiliziranih in po demokraciji hlepečih državah. Zdaj se bodo lahko novinarji redili po pisarnah in ne bodo zapravljali toliko časa z zamudnim in utrujajočim raziskovanjem, pa bodo toliko več muje vložili v pismenost in vsebinsko kakovost. WikiLeaks se namreč prav tako ne ukvarja z omenjenimi skoraj neobstoječimi novinarskimi vrlinami, ampak samo servira solato. A mediji s solato še vedno ne počnejo nič bolj pametnega. Trebijo jo enako amatersko kot prej.

IMUNI NA RAJC, ORGAZMA OD NIKODER – GOLA INFORMACIJA JE NAJBOLJ PRECENJEN MEDIJSKI POTROŠNI MATERIAL

WikiLeaksarji, ki se jim še ljubi zapravljat čas v senci slavopožrešnega Assangea in seveda Julian Assange, so za zven imena mirni za leta in leta, preden bodo depeše odcurljale, in ko se jim bodo vedno bolj nabildani sponzorski računi spet odprli, tudi za pod zob ne bo zmanjkalo. V osnovi samopromocijska ideja ni slaba in še kako profitabilna, vendar bomo bombardirani podporniki herojskih borcev za svobodo zelo kmalu postali imuni na orgazmični sapojemajoči učinek informacij.

Če odštejem potrditev o epidemiji kretenoidnosti svetovnih razsežnosti, da o nobeni vsebini v depešah, vključno z resničnostnim posnetkom streljanja vojakov na civiliste v Bagdadu, mediji – prenašalci virusa kretenoidus, niso poročali in razpravljali s takšno vnemo kot o blesavih telenovelastih trač informacijah, kaj si kateri politik misli o drugem politiku, tudi pri omembe vrednih temah vsaj na skromnem vsebinskem nivoju ne kaže nič bolje.

V Sloveniji smo bili tragikomično zgroženi, ker naj bi se Borut Pahor za 20 minut srečanja z Barackom Obamo pogajal za sprejem zapornika iz Guantanama in kupčkal z jedrsko energijo. Še Julian Assange, pihač svetovnih razsežnosti, informacijo, od katere itak ni in ne bo pojedenega tako zapečenega kruha, ni interpretiral tako tinejdžersko, ampak je predvsem poudaril izsiljevalsko držo ameriške oblasti do šibkejših držav. In ker od napihnjene kure hitro ni ostalo dovolj perja, se je začel klepet za občinstvo na nivoju Big Brotherjevih komentatorjev o Pahorjevih nezaslišanih zmenkarijah z uradniki nižjega kova z Big Brother pedagoško pridigo o pomenu protokola, pri čemer sem pogrešala samo še Angelco Likovič, da bo s svojim srhljivo osupljivim smislom za presojo o vsem obstoječem spet fascinirala slovenske vasi. Z vsem precenjevanjem do Slovencev bi pomislila, da nas razni vijugasti pristopi za vzbujanje pozornosti pred velikimi in močnimi teritoriji s strani slovenskih predsednikov in predsednikov vlad po nenavadnih aktivnostih Janeza Drnovška ne bodo več ganili, vsaj dokler pri oblastniškem koritu ni še nikakršne ustvarjalne, osebnostno močne in sveže politične sile 21. stoletja, ampak samo Kučanovi in Drnovškovi učenci, vključno z opozicijskimi delikventnimi uporniki brez razloga v razredu, kar je samo druga plat iste medalje. Pardon, predsednik vlade, menim, da ima precej bolj omembe vredne probleme. Kar doma! Težave mu delajo soočenja z nedvomno herojskimi borci za pravice šibkejših – na primer z Zasavci. In Obama mu na kavičarjenju zagotovo ne bo pomagal zbrat poguma.

THE ANSWER MY FRIEND IS BLOWING IN THE WIND

Ob vsem prdenju v veter si je naš predsednik državnega zbora zlahka privoščil posmehljivost in izjavil, da bodo depeše razkrile marsikaj in predvsem to, da se nič presenetljivega in posebnega ne dogaja v političnem diplomatskem zakulisju, kar ne bi vsi že vedeli. Jap! Depeše resnično na prvo žogo vplivajo na javnost, kot bi šlo za razkrivanje prvoklasnih zaupnih poslov. Depeše prekipevajo predvsem od Assangeovega libida, v njih pa nič kaj dosti sperme in prekleto manj krvi, kot se je zagotovo prelije zaradi resničnih “top secret” dogovorov in poslov, pred kakršnimi ostajamo ljudje pofukani in naivni. Bolj sem bila vesela, ko sem dobila povrnjen drobiž od provizije za bankomate, kot občutim delirične vere v lepši bodoči svet ob objavljenih depešah. Imunost na novice je itak že začela delat svoje. Srbska vlada je vedela, kje se skriva Mladić, poslušam, medtem ko globoko zazeham z razdrobljenim drobcem krekerja v naročju. Putin je čist’ zares sodeloval pri umoru Litvinenka. A, bejž, no?! In kaj zdaj? Ah, ja, saj res. Nič.

SEM SAMO POSILJEVAN POSKUSNI ZAJČEK BREZ PALICE IN S KORENČKOM V GOBCU

Mi smo samo poskusni zajčki v eksperimentu, kako škandalozne informacije o vulgarnostih brez meja nam še ne sežejo do živega, da bi šli razgrajat po ulicah in streljat na mafijce, ki nam vodijo oblasti po svetu. Smo urjeni vojščaki v civilu, ki nikoli nismo nič krivi, če nas učijo, da bomo imeli sigurno več šans, da dobro preživimo v našem resničnostnem šovu, če bomo tako presenetljivo dolgočasni, apatični in kronično osladno prijazni za vsako ceno, kot glumata Činč z željo po nakupu stanovanja v slovenskem Big Brother šovu. Postajamo vedno bolj odporni na domnevne koruptivne in manipulativne bolj ali manj krvave, posiljevalske in kradljive šokantnosti s strani oblastniških in gospodarskih klientel. Tako se seveda godi tudi s pomočjo plehnatega delovanja medijskih sit. Informacije in obravnave le teh učinkujejo kot scanje na pleh. Lepega dne se ga navadiš in ne slišiš več. In čakaš na mega udarno razkrito zaroto. Le ta lahko še predrami na senzacijo odporne atakirance iz sna. Na tisto “depešo”, ob kateri bo Assangeu razneslo kondom in mu končno prišlo, ne da bi se lahko kdo sploh še pritoževal in zmrdoval, tako nas bo zalilo. Za posrat.

KAKO SO NAS URADNI MEDIJI RAZSVETLILI, DA JE JULIAN ASSANGE POSTAL UBOGA ŽRTEV PLEMENSKE SKUPNOSTI ŠVEDSKE, KI SE JE TAKO NAVDUŠILA NAD ČUDEŽNIM CIVILIZACIJSKIM IZUMOM KONDOMA, DA LAHKO ARETIRA VSAKOGAR, KI MU BALONČEK EKSPLODIRA NA KURCU

Da se bodo novinarji po lastnih tendencioznih vzgibih in umskih razsežnostih sumljive vrednosti, precej raje z depešami na mizi toliko bolj redili, kot ljudstvo hranili z nepristranskimi poročanji in kakovostnimi analitičnimi prispevki, najbolj demonstrira kar primerek Juliana Assangea sam. Ko je po izdaji Interpolove tiralice svežepečeni heroj v imenu zaščite lastne herojske integritete moral prilomastit na londonsko sodišče zaradi švedske obtožnice, ki ga bremeni suma posilstva in spolnega nadlegovanja, smo bili deležni fantastičnega medijskega poročanja. Ne le spletnega, kamor lahko brez uredniškega nadzora in znanih lastnikov tipka vsak, ki si vzame pet minut časa, ampak s strani tistih, a veste, transparentnih uradnih medijev, kjer pod kodeksom o novinarski etiki službujejo profesionalni kadri.

Po logiki stvari me je ob izbruhu aferice prvi večer najbolj zanimala predvsem osnovna informacija o vsebini obtožnice. In kaj sem fasala? Komentator Big Brother šova, Brane Kastelic, se je pojavil na ekranu v vlogi londonskega dopisnika in me v BB-jevski maniri brezmejno omembe nevrednih in nezanimivih komentatorskih zmožnosti obvestil, da je bil prisoten pri ceremoniji in izvedel … hmmm … nič, razen nekih banalnih omemb o počenem kondomu. Izraz na njegovem obrazu s posmehljivim podtonom v dramaturškem paketu je bil zgrožen, saj, pomislite, je zaradi tako absurdnih burk človek ostal celo pridržan v priporu z banalnim razlogom, da bi v maniri svojih nomadskih življenjskih navad lahko pobegnil iz države. Ker nisem izvedela zgolj osnovnih suhoparnih dejstev – nujne podlage za razmislek o čemer koli, ampak fasala le čustveno motiviran komentar, kakršnih po spletnih forumih mrgoli, pa anonimneži niso še plačani za to, sem takoj napadla internet, da bi se dokopala do bistva.

Mislim, da sem porabila več kot deset minut brskanja, pa se brskalnega podviga nisem lotevala štorasto ravno prvič, a ne, da sem končno naletela na jasno navedene razloge za sum o posilstvu in švedsko izdajo naloga za zaslišanje. Do linka sem se dokopala preko nekega britanskega blogerja, sicer študentskega aktivista in zgodovinarja, ki je zgroženo pojamral nad mediji, ker o zadevi pristransko poročajo in v javnosti spodbujajo ne samo banalne neresnične zaključke, zakaj gre, ampak s tem podpihujejo tudi množična pristranska prejudiciranja, ali je Assange česa kriv ali ni, s čimer se še dodatno populistično zavira možnost pravičnega sojenja (pri čemer je avtor bloga WikiLeaksove aktivnosti sicer podpiral).

Brez dvoma resnično opaženje. Plačano gverilsko zavajanje po uradnih medijih je hujskaško aktiviralo v javnosti bizarne navijaške zaključke z dobrimi nameni v zaščito častnega globalnega heroja. Če si preletel stanje povprečnih in najbolj številnih spletnih odzivov, si naletel večinoma na dezinformacijske nebuloze, da je Assange fasal obtožnico, ker se Švedska smeši z nekim bizarnim zakonom, ki kazensko preganja moške, ker jim poči kondom, saj je sicer znano, da je bil v primeru Assangea seks z obema ženskama sporazumen, ampak je ena izmed njiju zelo verjetno povezana s CIO, saj je feministična aktivistka, ki deluje tudi na Kubi v aktivistični organizaciji, ki skuša rušit Castrov režim. Naletela sem celo na prispevek nekega spletnega medija, ki je javnost obveščal, da je na Švedskem prepovedan seks brez uporabe kondoma. Ubogi Švedi, ki so še do včeraj veljali za tvorce ene izmed najbolj demokratičnih, socialnih in gospodarsko razvitih družb, so čez noč postali opičje pleme, ki je zaradi bizarnih zakonov o pravilih seksa očitno na robu izumrtja.

Uradni vzgojni mediji pa obožujejo Big Brotherjevske novinarje enako, mentaliteta je pač mentaliteta, kot pedagoška srenja obožuje in z vplivnimi položaji najbolj nagrajuje režimsko konvertitske, ubogljive in srhljivo modre Big Brotherjevske profesorice angelce likovič, ki predvidljivo smešno in prozorno presojajo ter delijo ocene, da lahko postane naprimer neka sandra auer prevzetna in samozavestna, ko se sooči z oceno, da je izkazala brezmejno izobraženost in inteligenco na Finskem in smo zelo ponosni nanjo, ob tem ko se je punca sicer zjokala, ker so jo v imenu naloge (spet) uspešno nategnili z bizarno prozornimi nategi, ona, revica, pa je mislila, da se je ogromno naučila o Finski in o Fincih. Uboge sandre se lahko še več naučijo o Švedski in še o marsičem, če se bodo pridno učile od naših novinarjev, profesorjev, politikov in drugih uspešnih in uglednih herojev.

Zato se mi je izjemna profesionalnost, v naši lepi deželi prijateljev in edinih prijavljenih kandidatov na razpise, Braneta Kastelica posmehovala v ksiht še iz tiskanega medija – Dnevnik. Uživajmo ob tem novinarskem biseru od naslova dalje, ki nam spet postreže samo kup besedovalnega izliva na nivoju osebnih čustvenih tegob, pri čemer tokrat poleg ostalega še ni jasno zapisano, od kod se je vzela zla sodnica, ker v nobenem drugem mediju nisem zasledila podatka, da sta Assangea spolno uravnoteženo obdelovala kar dva sodnika, ampak samo poimensko navedeno presojo enega gospoda sodnika. Ah, zoprne babe itak skačejo od vsepovsod, a ne. Brane Kastelic, da ne bo pomote, ni nič posebnega s svojimi umotvori, pobalinsko zavajajoče, amatersko in pubertetniško tračarstvo tudi drugih, predvsem na POP TV, niti ni presegajo zelo zadnje osuplivejše tabloidne nizkotnosti dveh novinarskih izdelkov, enega v Dnevniku in drugega v Delu, ki sta skušala na horuk dvignit renome enemu izmed edinih kandidatov na Slovenskem – sveže rekrutiranemu vrhovnemu sodniku Branku Masleši. Ob prebiranju tabloidnih forumskih izbruhov tipa, kako je nekdo priljubljen ali obrekovan med kolegi ali žurer v prevelikih čevljih, pri čemer nismo izvedeli nič relevantnega o razpisni ustreznosti in sploh relevantnosti ali nerelevantnosti razpisa za kandidata v primerjavi s prejšnjima sabotiranima edinima kandidatoma n še manj o njegovi legalistični mentaliteti, s kakršno se je na moje čudenje kar pohvalil v Mladininem intervjuju, pa ne vem, ali človek ne ve, kaj sploh legalizem je, ali resnično dojema omenjeno ideologijo kot pohvalnen prispevek globoko zakopanih starih kosti k sodobnemu razvoju, sem dokončno zaječala od žalosti, ker tiskovina s preredkimi izjemnimi normalno inteligentnimi novinarji ni več dovolj kakovostna niti za uporabo namesto straniščnega papirja. Pretrd papir, ki pušča barvo na riti. Katastrofa.

JULIAN ASSANGE – NAIVNA ŽRTEV POSKUSOV ATENTATA ZAVEZNIŠKIH AKTIVISTOV IN UTOPITVE V LASTNIH NEBULOTIČNIH IZLIVIH

Obtožnica v štirih točkah Juliana Assangea bremeni posilstva in spolnega nadlegovanja, pri čemer naj bi v grobem pojasnilu proti volji ene izmed dveh posteljnih partneric uprizoril seks brez kondoma med njenim spanjem, v primeru druge posteljne partnerice pa proti njeni volji s pomočjo fizične sile nadaljeval s seksom po tem, ko je kondom počil.

Zgodbica pa naj bi šla takole: Tožnici, ki sta se kot podpornici WikiLeaksovega aktivizma, udeležili (ena izmed njih celo organizirala častno zabavo) predavanja in srečanja na Švedskem sta v obdobju treh dni obe navdušeno podlegli čarom narcisoidnega šarmantneža in se veselo podali na obetaven fuk. V obeh primerih sta se očitno dovolj zavedali Assangevega kurbirsko nomadskega značaja, da jima težave z uporabo kondoma niso ravno ugodno sedle na psiho. Po akciji sta baje skušali kontaktirat Assangea, da bi se izognili upravičeni zaskrbljenosti zaradi prenosljivih bolezni, ki so pri pogumnih avanturističnih svetovljanskih kurbirjih z brezmejnim egom in pomanjkanjem navdušenja nad natikanjem smešne nogavice na lulčka, še kako omembe vredni. Vendar se je Julian Assange obnašal baje arogantno, v stereotipni maniri povprečnih kurbirjev, ki se upravičeno izmikajo vsaj normalnim stikom s svojimi ljubicami, še preden bi spoznale prave vzroke njihove navidezne samozavesti in moči ter jih izžvižgale kot zadnjega bleferja na vasi, od katerega, eeeeh in oooh, so pričakovale za fasado mnogo več in absolutno preveč. Julian Assange se baje ni odzival na njune telefonske klice in ni kazal nobenega interesa, da bi opravil test o prenosljivih spolnih boleznih.

V slogi je moč in jezni aktivistki sta se podali na policijo, da bi pridobili nasvete in pomoč, kako se dokopat do očarljivega jebača in pomirit edino, kar je od ponesrečenega fuka še ostalo – strah pred mučno spolno boleznijo, ki se zagotovo ne bi odvijala vsaj v romantičnem objemu morebiti okuženega svetovnega heroja do romantiziranega tragičnega konca.

Kalvarija s paleto možnih dvomov v smer Assangeve krivde ali nedolžnosti, vključno s politikantskimi možnimi zarotami v paketu, je jasna in kakršno koli prejudiciranje resnice, kaj šele navijaštvo, popoln nesmisel. Mentalitetno pa tudi zelo škodljivo! Vključno z bizarnimi izjavami Assangeovega odvetnika o takoimenovanem švedskem “surprise sexu” in ne posilstvu, kar seveda sploh ne obstaja! Tisto, kar se mi je zdelo edino relevantno spremljat, je predvsem Assangev odziv na samo burko in vprašanje razsežnosti njegove uporabe glave namesto glavce. Vprašanje testostosteronskih ali razumno in premišljeno motiviranih ciljev. Genialcev, ki ponosno brez vizije izumljajo dinamit, da smo lahko vedno znova v vlogi ponosnega post festum občinstva ob podelitvi nobelovih nagrad za mir, bi morali bit počasi že do grla in čez siti. Če le ne bi bili preveč izstradani zvezdniških herojev in drugih verzij fantazemskih obetavnih fukačev, ki tako hitro vzburijo zarjavelo domišljijo, da je stopnja nevarnega idiotizma kot povprečno mentalno stanje že hudo zaskrbljujoča.

LARRY KING V ZADREGI PRED HEROJEM 21. STOLETJA

Julian Assange namreč v izjavah ni zanikal niti ene navedbe iz obtožnice, ampak zanikal možno krivdo le na splošno – da je bil seks sporazumen (ja, na začetku, to vemo) in seveda razpihoval prejudiciranja o politično motivirani zaroti. Naš Magajna na primer se je izrazil jasno, ostalo pa prepustil procesu dogodkov. Še huje, Julian Assange si je privoščil prvoklasno sramoto v intervjuju pri popularnem Larryju Kingu, ki mu je sicer sproduciral zelo naklonjeno motiviran pogovor na CNN in mu ob bok ni postavil naprimer kakšnega nasprotnika, ampak tudi podporniškega Daniela Ellsberga, ki je nekoč serviral v javnost tajne dokumente o škandaloznih dogajanjih v vietnamski vojni. Ampak Assange je izrabil intervju za ponavljanje prežvečenih floskul in se preopazno predvsem trudil pozirat. Če imaš opravka z butljem, še takšna naklonjenost ne gre nemoteče skozi, zato je gverilsko aktivistična verzija biznismenskega Marka Zuckerberga spravila Larryja Kinga v zoprn položaj, ko ga je preprosto moral pohodit, da ne bi izpadel popoln kreten še sam.

NAMESTO POZIVA MEDIJEM, NAJ OMOGOČIJO JAVNOSTI NEPRISTRANSKE INFORMACIJE O OBTOŽNICI, KER JE PRAVICA DO RESNIČNE INFORMACIJE PO ASSANGEOVO NAJPOMEMBNEJŠA NA SVETU, DOŽIVIMO PRIZOR CINIČNEGA AFNAČA, KI SE VSEJ NASTOPAŠKI ZVERZIRANOSTI NAVKLJUB NE DOMISLI NITI ENE POPULISTIČNO SPREJEMLJIVE FLOSKULE

Assange, ki je v predhodnem intervjuju na CNN ob pobudi za komentar o obtožbi za sum posilstva nepreudarno zapustil studio, je piarovsko napako skušal popravit ob priložnosti intervjuja Larryja Kinga. Pri tem je nespretno s precej nefotogenično fašistoidno grimaso, kakršne sicer ne zaslediš na njegovem obrazu, nadrl CNN zaradi po njegovem mnenju nezaslišanega vključevanja tabloidnih kalvarij in označil tematiko kot trivialnost. V prepoznavnem slogu je spet prekladal številke, se nevede naivno spet igral s pojmom kolateralne škode in blebetal o neprimerljivosti številk tragičnih žrtev, o katerih njegova veličina odkriva pomembna zarotniška ozadja. Izmikanju ni bilo konca. Voditelj seveda ni imel izbire, kot da mu zabije v ksiht preprosto spoznanje vseh demokratičnih družb, ki bleja o pomembnosti človekovih pravic in dostojanstva, da posilstvo pač ni trivialnost, ki bi se ji naj resni mediji izogibali v obravnavo. Assange je obsedel kot prvošolček, ki mu mama še ni razjasnila nekaterih pomembnih pojmov. Zmanjkalo mu je argumentov in še enkrat drdral opozarjat na fascinantne številke tragičnih žrtev po svetu, o čemer je WikiLeaks pogumno poročal, kot da se mu je pokvaril procesor v glavi. Ja, in WikiLeaks je razpečeval tudi informacije o tabloidnih trivialnostih, kaj si kdo misli o katerem politiku. Sprejemljivost in stigmo trivialnosti očitno določa svetu od zdaj naprej Julian Assange.

Slabše se ne bi mogel odrezat. In samo bedak se lahko tako komično z lastnimi izjavami pokoplje kar sam. To je moment, ko je gledalcu z najnižjo sprejemljivo stopnjo inteligence lahko povsem vseeno, ali je kriv ali ni. Preventivno srhljivo je izpadla predvsem zaznamba, da s pomembnimi vprašanji svetovnih razsežnosti spet keglja nek bimbo, ki predvidljivo precej bolj razmišlja s kurcem kot z glavo, pri čemer so fukalni odnosi z ženskami v njegovem primeru najmanjši problem, da ne bo pomote. Precej večji problem je, da s svojo “attentionwhore” testosteronsko lakomnostjo in obnašanjem žonglira z občutljivimi problemi svetovnih razsežnosti, s tem degradira tudi svoje sodelavce in podpornike, ki pa mu itak predvidljivo obračajo hrbet.

OPENLEAKS JE WIKILEAKS, WIKILEAKS PA JULIAN ASSANGE

V gledljivem dokumentarcu, ki povzema ključne točke v zgodbi o WikiLeaksu in ustanovitelju Julianu Assangeu, ki je linkan v prispevku na blogu Apollo, so ob koncu posredovane jezne izjave tudi nekaterih razočaranih sodelavcev, ki so zaradi, kot pravijo, Assangevega avtokratskega, arogantnega in nesarmnega ravnanja s svojimi sodelavci (jah, pač s šibkejšimi in podrejenimi) in pretiranega preusmerjanja dejavnosti WikiLeaksa nase, namesto na samo vsebino, WikiLeaks zapustili. Eden izmed njih je izjavil, da je od Assangea, ko se je želel pogovorit o nevšečni situaciji, fasal le odgovor, da če ima kakšne probleme z njim, naj spizdi oziroma odjebe – stvar prevoda. Nekaj sodelavcev je tako spizdilo in so prostovoljno odjebano ustanovili nov WikiLeaks brez popzvezde – OpenLeaks. Zabavno.

Seveda čisto nekalno resnico, zakaj se zavezniška skupina WikiLeaksarjev krha, ve samo in predvsem vsak udeležen sam s svojimi motivi, vsekakor pa ne more bit dobra novica, da ima Julian Assange precej več težav s svojimi domnevnimi zavezniki, ki ga vsaj zapuščajo, če že ne kar tožarijo za nasilne napade, v primerjavi s transparentnimi političnimi sovražniki in “sovražniki”. Na njegovem mestu se ne bi tako bala atentata s strani kakšne izmed številnih prostosprehajajočih sociopatskih sarah palin, ampak bi bolj pazila na metke iz tulcev aktivističnih kameradov. Afekt pod sunkom globokega razočaranja ni zanemarljiv pojav.

… Predsednik Barack Obama o teroristu ali herojskemu branilcu demokracije pa nič! Verjetno iz logičnega razloga, ker Julian Assange ni ne eno ne drugo, o tretjem pa itak nihče ne polemizira.

  • Share/Bookmark
 

Avtor Simona Rebolj, zapisano 12.12.2010 ob 20:37 pod Aktualno, Mediji, Politika. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

205 odgovorov na “JULIAN ASSANGE – heroj, popzvezda ali še eno bodoče zgodovinsko razočaranje”
  1. Vanja - 12.12.2010 ob 22:00

    No ja Larry King pač dela za CNN, ki je znano ameriško propagandno trobilo. O Assangu v resnici ne vem kaj naj si mislim, vendar so mi vprašanja Larrya tipična…with moral indignancy he asks him whether Assange cares that all that info could put american troops in danger…like spare me please….. In seveda Barack ne reče o Assangu nič, to je pač tipična ameriška politična drža – daš pač na ignore.
    Mi je pa žal mladega vojaka, menda ga čaka štirideset let kehe, v resnici pa v medijih nisem slišala nikogar, ki bi se nad tem zgražal. Mi pa vsi na ulice za JBTZ.

  2. heaven - 12.12.2010 ob 22:02

    ukinimo bloge z referendumom

  3. zirosi - 12.12.2010 ob 22:10

    Pravzaprav je popolnoma vseeno, kdo je Assange in kakšni motivi ga dejansko vodijo, bolj pomembno je to, kar je naredil: podal nam je lepo zbirko povsem konkretnih dokazov, ki jih – razen Pahorja in Ahmenidžada – nihče niti ne zanika, o tem, kako svet deluje – predvsem to, da nam vladajo skorumpirani kriminalci in da pri takšnih zaveznikih sovražnikov niti ne potrebujemo. In da se nekateri teh skorumpiranih kriminalcev nahajajo nekje globoko v dankah drugih.

    Večina tega res ni neka težka novost ali skrivnost vendar, na primer, cela na Afganistanska okupatorska štorija – od objave teh depeš se nihče več ne more sprenevedati, da Pahor ne pošilja naše v vojske v Afganistan zato, da tam ščitijo kriminalce in da je vsak €, ki ga tja pošljemo pravzaprav čista korupcija, ki bo večinoma končala v žepih teh kriminalcev, ki se bojo iz Afganistana pobrali skupaj z okupacijsko vojsko. Letno se pri nas takšnih kriminalskih € nabere za cca 30 milijonov. Pred depešami smo lahko vse to z večjo ali manjšo verjetnostjo sklepali (in na vsake toliko je komu ušlo – na primer Karzaju, ki je rekel, da obljublja, da bojo naslednje volitve poštene…), sedaj pa lahko o tem beremo kar neposredna poročila. Skratka Asange je naredil veliko delo – je pa res, da bi to lahko naredil tudi kdo drug in da je s tem razbesnel celo vrsto najmogočnejših kriminalcev, ki za doseganje svojih ciljev nikoli niso izbirali sredstev.

    Moja edina kritika teh puščanj bi bila, da vse skupaj deluje nekoliko prepočasi in morda res deluje celo nekoliko preveč pristransko selekcionirano.

    Kar se tiče njegove temne “kurbirske” plati pa mi pride na misel tista znana, ki velja za vse vpletene: posle karanja nema kajanja.

  4. Simona Rebolj - 12.12.2010 ob 22:15
    Simona Rebolj

    @Vanja:

    Nič no, ja … CNN je pač CNN in logično, da pride takšna globalna afera tudi na ta program z željo po intervjuju glavnega protagonista, no,vsaj maskote. Popolnoma vseeno je, kdo je trobilo česa. Poglej si intervju in potem konkretno vsebinsko presodi. Nič nenaklonjenega Assangeu ni bilo, ampak nasproto in pač polno že znanega nakladanja. Vprašanje za komentar osebi, ki je obtožena posilstva, je nekaj najbolj normalnega na svetu in pika. Če vpraša trobilo, Vanja ali pa drek. Tudi vprašanje o odgovornosti Assangea, torej tipično vprašanje, je povsem na mestu, če oseba razkrije določene strateške točke določene države.

    In ne zdi se mi povsem običajno, v stilu zamaha z roke kot nečesa nerelevantnega, da je Obama zelo molčeč. Niti slučajno. In zelo dvomim, da je razlog v neki tipični ameriški ignoranci. Pri Clintonovi je nisem opazila. Sem pa opazila pri Obami, da izredno rad komentira, se odziva in ima sploh dolge govore, kadar je tematika o demokraciji in človekovih pravicah. A tokrat očitno ne.

  5. andee - 12.12.2010 ob 22:15
    andee

    @Simona:
    bom rekel samo – welcome back!! Predvsem dobra izbira naslovne teme, sem prebral, repliciram pa mogoče kaj v prihodnjih dneh.

  6. Simona Rebolj - 12.12.2010 ob 22:26
    Simona Rebolj

    @heaven:

    Bi vsaj vedeli, da res ni vredno stroška …hehe …

    @zirosi:

    Ja, saj … potrditve že znanega in hkrati podtrditev, da se nič ne zgodi. In ja, da je večja nevarnost po akciji kakšnih zločincev kot po kakšnem aktivističnem dejanju, ki bi koristil komur koli. Ni posledic, razen takšnih kenijske sorte. Imunost na informacije je torej preverjena.

    Kurbirskega značaja pa na žalost nikoli ne bi podcenjevala. In tudi pri Assangeu menim, da ima kurbirski značaj precej večje razsežnosti od namakanja v vulve, zato mi ni najbolj všeč, da je ravno ta patron heroj te baže … raje bi videla, po slišanem, spremljanem in videnem, da bi bil kdo drug. vsaj to.

    @andee:

    O, hvala, hvala za dobrodošlico. Veliko se je dogajalo, pa mi je precej zlahka uspevala apatija, no, zdaj so pa sodu izbilo dno … haha …

  7. Vanja - 12.12.2010 ob 22:31

    Saj mi ni problem, da ga je vprašal o posilstvih, se k mi je pa zdel Larry zelo zagnan v smislu, da prikaže Assanga v negativni luči.
    Vprašanje o odkrivanju strateških točk države je pa spet zelo tipično ameriški bullshit…pod to lahko spraviš pravzaprav vsdako informacijo, ki ZDA ne bodo kazale v pozitivni luči. In nakladanje o terorizmu…tudi to mi je sporno in pa da ne zazvoni v glavah ljudi alarm….Kamlu bomo vsi teoristi, resnica pa bo preganjana, ker odkriva strateške točke neke države…zelo lahko za manipulirati.

    tako kot neodzivanje Obame, ki rad leporeči, je pa en navaden kozmetični popravek in ne spremeba, ki si jo je ZDA in z njo svet obetal. Brtianski politiki so sploh pojem za sprnevedanje…celo za politike hehehehehe.

  8. Simona Rebolj - 12.12.2010 ob 22:53
    Simona Rebolj

    @Vanja:

    Kje neki si videla zagnanost, da bi prikazal Assangea v negativni luči, meni ni jasno. Se ti je zdelo, da je tudi sointervjuvanca, ki je nekoč razkril podatke o Vietnamu skušal prikazat v negativni luči???? Po tem, ko ga je celo vprašal, ali ni doživel nekaj podobnega kot revanš.

    In tudi ne razumem, kakšno zvezo ima konkretno razkritje strateških točk z vsesplošnimi informacijami, ki ne kažejo Amerike v pozitivni luči. Zame ne prav velike. Razen v smislu posploševanja.

    Vem, da preziraš Ameriko … hehe … jaz je niti najmanj ne poveličujem, ampak vseeno gre tukaj za konkretne zadeve, ki pač nimajo opravka le z Ameriko v smislu aparata kot takšnega.

    Se pa popolnoma strinjam, da Američani niso dobili sprembe, ki so si jo obetali. Ne vem, če so dobili zgolj kozmetični popravek, morda celo je korenitejša sprememba, ampak res ne taka, kot so si jo obetali … haha …

    Aja, pozabila sem še replicirat, da delim zgražanje, kot sem v zapisu poudarila, da se za mladim vojakom, ki je fliknil posnetek ven, nič ne praši in nihlče se ne bori za njegov izpust iz zapora. Tudi gospod Assange se raje ukvarja s svojo popularnostjo. Pfej!!!

  9. zirosi - 13.12.2010 ob 06:32

    @Simona Rebolj, kurbirski značaj je bil tukaj na delu kar pri vseh treh, saj se zdi, da sta se tudi obe gospodični lotili zadeve mimo reprodukcijskih namenov: v tem pogledu je bil najbrž Assange še najbolj iskren – razširiti svoje gene po vsej Švedski in tudi dalje.

    Obstaja neka bistvena razlika med vojakom, ki je prekršil vsa pravila svoje službe in nekatere zakone svoje države, nato pa se je izdal s svojim hvalisanjem – njega ni izdal Assange ali Wikileaks – in je recimo storil etično dobro dejanje, hkrati pa prekršil zakon (če bi se bil pisal Hribar, bi ga primerjal z Antigono) in Assangem, ki nam prek svoje mreže počasi kaplja to, kar je dobil. Assange je tukaj najbrž naredil za zaščito svojih virov vse. V danem primeru ima ta vojak pri meni vsekakor herojski status borca za resnico in boljši svet…

    Kar se mene tiče je vseeno bistvena razlika ali ljudje umirajo zaradi neke resnice ali zaradi neke laži – za njih je najbrž isti kurac. Ampak, jebiga: resnica boli.

  10. Vanja - 13.12.2010 ob 09:04

    Simona, kot po večini vsi, se je tudi Larry predvsem ukvarjal z Assangom, ali ve za motive tistih, ki mu dostavljajo zaupne dokumente, pa predvsem veliko se je ukvarjal s tem ali je Assange oseba, ki mu velja zaupati (v tem sklopu ga je tudi vprašal za posilstva), zelo malo ali pa skoraj nič pa se je dotaknil vsebine dokumentov…Seveda legitimno, lahko ga vpraša vse kar se mu zahoče, konec koncev….vendar se mi je zdel njeogv namen in pogled jasen. Je pač za naše. In to tako zelo, da so mi njegovi intervjuji predvidljivo dolgočasni, ker bi želela, da bi vprašal še vse kaj drugega.
    Američanov in njihove zunanje politike pa res ne maram, vendar nisem apriori sovražno nastrojena do Američanov. Obama me je pa rezočaral…čeravno roko na srce si ne vem česa niti nisem obetala. Vem pa da je razočaral tudi politične aktiviste v ZDA, ki so ga podpirali, celo temnopolte (na primer profesorica Cornell Univerze, ki mi je že kmalu po euforičnem sprejetju novice ob njegovi zmagi kaj kmalu pisala kako zelo razočarana je nad njegovo zunanjo politiko)
    Ja glede Assanga se pa zelo strinjam, lahko bi izkoristil svojo priljubljenost in pop slavo zato, da se zavzame za ameriškega vojaka. Morda ima pri kakšnih ljudeh ta mladi nadebudni vojak res status heroja, kot pravi zirosi, se pa bojim, da bo odšel v pozabo in gnil v kehi 40 let, pozabljen od sveta in žarometov pod katerimi se sonči Assange. (hej začetek njegovega priimka je vendarle ass hehehehe)
    Sicer pa, vse kar si napisala mi je dalo razmišljati še v neki drugi smeri…taktiki vladajočih…servirajmo namišljenega lastnega revolucionarja, da bo zasenčil prave, tiste ki bi utegnili res povzročiti kakšno težjo škodo. Saj se je o tem, da bi utegnil biti leak širšega formata gotovo že spekuliralo. Tajne službe pač niso po župi priplavale, še posebej ne tajne službe velesil. in ko si pisala o tem, da je to en velik eksperiment za to koliko resnice o korupciji i pokvarjencih , ki nam vladajo v svetovnem merilu lahko prenese folk, zgodi se pa nič, se mi zdi zelo pomemebno kar si izpostavila. Mi da misliti tudi o tem, da se v resnici lansira še ena kategorija…..počasi bodo tudi aktivisti teroristi…v kolikor to že niso. Se zelo dobro spominjam naslovov Militant protestor shot to death…v Genovi, ko so ubili golorokega 19.letnega študenta. Ampak militant nevertheless, je objavljal “demokratični” press, tudi v Kanadi. Bi kar rjula od jeze. Zraven so pa mene spraševali kako kaj ljubim to svobodo informacij, jaz “ubežnica iz komunistične države.”
    Glede obtožb o posilstvih pa sem brala tvoj komentar pri Gartnerju, in seveda je, če se je zgodilo to kar se piše (da naj bi “na silo” seksal brez kondoma), je to seveda podlo kriminalno dejanje, čeprav se pojavlja vprašanje tudi na kakšen način mu je ženska svoje nestrinjanje izrazila in ali mu je to tudi jasno pokazala.

  11. bp - 13.12.2010 ob 14:54

    Vojaku, ki je obtožen izdaje zaupnih dokumentov ameriške vojske o vojni v Iraku je ime Bradley Manning in si po mojem zasluži da se ga omeni še z imenom. Je vsaj povprečno inteligenten in bi se zato moral zavedati posledic svojih dejanj, če ga odkrijejo in tudi dejstva, da ga je mogoče odkriti.
    Poba sicer ni sposoben hudo jasne artikulacije, kaj je tisto, kar ga je pripravilo do
    tega dejanja
    . In ker tega niti sam ne zna pojasnit, je zato to tudi težko razumeti in še bolj težko preprečiti. Manning je torej tvegal, pri tem pa tega ni mogoče slediti v kakšno odporniško organizacijo ali celico, podobno velja še za marsikaterega leakerja. To je naredil, ker se mu je tako nekako in ne čisto razložljivo zdelo prav. Tudi Assange ne zna točno artikulirati, zakaj počne kar počne, njegove poskuse je sposobna recimo Simona v petih minutah razcefrat v franže. V odsotnosti privatne komunikacije, ki je običajno medij klasične odporniške dejavnosti v pogojih močne dominacije, se pojavlja sicer slabo artikulirana uporniška drža, ki pa implicira ali selekcijski mehanizem, izbiro približno podobno mislečih, (najverjetneje skozi podobne vrednote), ali pa se za lulz skriva nov način javnega govora, ki je še pod radarji sociologov, kaj šele politike.

    Da Assangeu godi medijska pozornost in status mednarodnega plejboja je bilo jasno v treh sekundah (že tistim, ki smo Wikileaks in njegove nastope zasledili že pred objavami v zadnje pol leta), ampak morda je ravno zato prava oseba za to nalogo, ker v opozarjanju na te informacije in pri njihovem širjenju je hudo uspešen. Fascinanten je Manning, kot izziv klasičnemu pojmovanju varnosti, Assange pa je prej nek novi spinner stare sorte, ki je ujel svojih 15 minut, ni pa bistven, ker je lahko informacije objavljajo in širijo anonimneži. Prav tako jih lahko anonimneži učinkovito branijo in hranijo pred izbrisom.
    Ne morejo pa jih zaspinat in za to je potreben kakšen Assange. In to dela hudo dobro, pa magari je zaradi mene sicer tudi idiot savant.

    Assange ne glede na vse defekte vendarle ne sme bit tako tumpast, da bi omenil Manninga v kakršnikoli povezavi s sabo. Sploh, dokler sojenje Manningu ni zaključeno. Manningu pa sicer noben boh ne more pomagat, za to kar je storil (če mu lahko to dokažejo) bo najverjetneje obsojen. In ker je tudi sojenje politični teater, kjer si razni tožilci nabirajo politične točke in gradijo kariere in ker je publiciteta visoka, bodo verjetno zahtevali najvišje možne kazni, sodnik pa bo lahko na koncu lahko odločal kvečjemu, ali mu podeli ali trideset ali štirideset let
    zapora. Ob popularnosti tough on crime retorike in napihovanju in razpihovanju varnostnih kompleksov, pa bi bila pomilostitev večji čudež od kristusovega vstajenja.

    Kar pa se povezanega spolnega škandala tiče, je kar precej težko verjet, da ne gre za tisto, čemur Rusi pravijo Kompromat, navadno lažne obtožbe, ki napadajo značaj posameznika in je pogosto videna praksa proti res neprijetnim posameznikom tudi v “zahodnih demokracijah”. Vendar so slednji redko dovolj prepričljivi, da bi se iztekli v obsodbo, zato bi bilo najbolje vse skupaj čimhitreje razčistiti na sodišču. Vendar pa, če gre za Kompromat, je genialno pripravljen. Pri raznih sporih glede konsenzualnosti posameznih dejanj v nekem sicer načelno sporazumnem spolnem odnosu, navadno beseda tožnika proti besedi obtoženca ne zadošča. Tukaj pa gre za dve tožnici in enega obtoženca (in to celo v istem večeru? in ki sta vedeli druga za drugo, da sta šli potem najprej skupaj na kavico in potem še na policijo vložit tožbo? čisto običajne pokonferenčne orgije z neprijetnim zasukom, al kako se temu že reče?) pa lahko že to tudi v odsotnosti drugih dokazov prevaga v korist tožnic. Jaz bi se, tudi če bi bil nedolžen, takšni situaciji poskušal izognit, če bi se le dalo.

  12. Horizont - 13.12.2010 ob 14:57

    Najprej, dobrodošla nazaj na blog, Simona! Sem že kar pogrešala tvoje prispevke.

    Julian Assange alias lakmusov test za merjenje dilatacije globalne danke

    Wilde je cinika označil kot človeka, ki vsaki stvari zna določiti ceno, nobeni pa vrednosti. Morda bi dandanašnjega, z udarnimi novičkami bombandiranega homo sapiensa, kazalo razumeti kot človeka, ki je slišal že skoraj vse, vendar dejansko ne razume praktično nič. Morje informacij, ki se razteza na nepreglednih širjavah ima globino čajne žličke. Iluzija hoje po vodi se tako ponuja kar sama.

    Oni dan sem spremljala Poglede Slovenije na temo Cablegate. Sami eminentni gostje. Moški, seveda, heh, kot se za diplomacijo spodobi. Pričakovala sem kakšno bolj poglobljeno mnenje na najnovejši globalni hot potato, pa so me slej kot prej pustili hladno. Zakaj? Jah, Ahmadinedžad je Hitler, Erdogan kopiči sredstva na računih v Švici, Putin je Batman, Gadafija povsod spremlja prsta ukrajinska medicinska sestra, Sarkozy je avtokrat,… Kot kaže na Merklovi ameriški diplomati niso mogli najti nobenega preveč eklatantnega faux pasa, zato so jo s toliko večjo lahkotnostjo pač označili za neodločno in nekreativno. Omledna siva miš, a ne. Hmmm… Ob vseh teh zanosnih razkritjih sem tako lovila sapo, da je nežno lobiranje našega premiera za obisk v Gardalandu oz. pri Obami izzvenelo prav po kokošje naivno. Ni čudno, da so slovenskega kurjega pastirja poslali čistit guantanamske drekce pekce.

    Tragikomično? Žalostno, pravzaprav. Kot velika (besedna) nasprotnica političnega zapora v Guantanamu, bi morala biti ogorčena, da slovenski premier sploh razmišlja o čem takem. Izsiljevanje gor ali dol, porkaduš! Ampak sredi vse zgoraj omenjene poplave »razkritij« je vse skupaj izpadlo podobno kot novica, da ima Pahor mozolj na riti. So what?! Hoja po vodi…

    Ne vem, kaj bi mi pravzaprav morali servirati, da bi že zganila svojo prekleto rit? Bi pomagalo, če bi v depešah pisalo, da je slovenski politik XY morilec? Nemara posiljevalec, nasilnež? Če sodim po sebi, potem je splošna otopelost postala že skoraj defolt drža. Scanja na pleh niti ne slišimo več – prav v tem delu se mi je tvoj zapis zdel najboljši.

    Preveč je vsega. »Kje najlažje skriješ umor?«, se je spraševal Hercule Poirot v ABC umorih. Ja, med množico drugih umorov, kako pa drugače. Tako se izgubi pravi motiv in padajo nepovezane žrtve heheh… Tako je treba tudi z informacijami. Pomislimo, če bi bilo razkritih npr. 100 globalno najbolj obremenjujočih depeš, bi človek še verjel, da je možna neka resna obravnava, ki bo morda dobila celo epilog. Ampak na stotisoče dokumentov, na desetine vpletenih držav,.. Nekako podobno postopku izbiranja novih kadrov v podjetju. Če dobiš 10 prošenj za razpisano delovno mesto, imaš dokaj solidne možnosti, da zaposliš dober kader. Če se jih na razpis javi 250, sploh ne veš kje bi se zadeve lotil. Kdo bo prebral toliko prošenj, CV-jev?! Ponovno v razpis s podrobnejšimi zahtevami ali pa izbor postane čista loterija.

    Ali je Assange nekaj dobrega ali nekaj slabega za naš planet? Je res njegov edini motiv nastavljanje ogledala svetovni politiki ali pa morda želi le image enhancement? Mene na nek bizaren način spominja na Angelco Likovič*, ki si jo sicer tudi omenjala v tem blogu. Svet ima pravico, da izve resnico od Assangea, Sloveniji pa jo bo povedala kar proslula Angelca. Motiv? Ozaveščanje svetovne javnosti po eni strani, borba za slavno slovensko moralno tradicijo po drugi. Boj za vseobče vrednote pri obeh, morda? Ja, v luči tega nadpomembnega boja me sploh ne čudi, da Assange ne obžaluje žrtev Wikileaksovih razkritij, kaj šele »sporazumnega« seksa z dvema (nekdaj) voljnima pupama, kakor me tudi ne čudi, da spoštovana korifeja Likovičeva niti ne trzne, kadar jo kdo dobronamerno povpraša o združljivosti krščanske ljubezni z vreščavo vsiljivim pamfletarjenjem kar počez in na vsako temo pod soncem. Resnica nas bo vse rešila, mar ne? Jaz se samo vprašam, čigava resnica in za kakšno ceno?

    Ker sem bolj praktična punca, se mi zdi vse to opletanje z (namerno?) preohlapno zastavljenimi cilji, povsem nepotrebno. In zavajajoče! Sveta najbrž ni mogoče rešiti zgolj in samo z »odtečenimi« informacijami. Prav je sicer, da se stvari razkrijejo, še posebej, če ni ogroženo nobeno nedolžno človeško življenje, vendar… VENDAR! Za zapor v Guantanamu vemo vsi, vemo da je neskladen z vsemi mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah – zgodi se nič! Da je vojna proti terorizmu že dolgo samo poceni izgovor za nadzorovanje nekaterih surovinsko bogatih držav, prav tako. In? Nothing, zero, zilch, nada! Raje se zasujemo z morjem depeš in ostalih podjebov, ki nam jih omogoča pol informacijske viagre, v najboljši maniri parlamentarnih komisij.
    Tudi v Sloveniji točno vemo, da je pravi problem odsotnost pravne države. Kolaps na relaciji vzrok in posledica, zločin in kazen. Močno pa dvomim, da je blagostanje Slovenije odvisno od ponovne oživitve tradicionalnih vrednot, ki se jih potem nekako prezentira na nivoju ali je sprejemljivo, da se je Nina Osenar slekla za Playboy ali ne oz. ali je vredno moža, da se je Rok Kosmač zjokal na Big Brotherju ali ne. Padla ženska in mevžast fantek, bi se najverjetneje pridušala Angelca, to je krivo za pogubo naše slovenske očetnjave. Dajmo, dajmo, čofnimo tradicionalno (belo?) barvo na fasado hiše vrednot, pa bo vse lepo in prav!
    Oh, oh, Likovič Angela, ki si s kratkimi kiklcami zaslovela in domina poze zavzela, zdaj boš pa levite pela…

    Res. Marsikaj nam potiskajo v našo ritno luknjo. Danke imamo razširjenje do te mere, da se lahko samo vprašamo: koliko časa še? Koliko časa bomo še sprejemali? Zna se zgoditi, da se bomo slej kot prej prav nemarno usrali na globalni ravni. Kar gre noter, mora tudi ven. Ne bi bilo prvič. In takrat bo resno sranje…. Jaz se ga, ne glede na morebitno olajšanje, kar bojim….

    *P.S. Primerjava je seveda anekdotična. Da ne bo kdo Angelci pripisal prevelikega pomena heheh…

    Simona, prosim te briši moj prvi post. Nedoslednost pri HTML urejanju.

  13. Apollo - 13.12.2010 ob 17:16

    Simona, najprej hvala za omembo v prispevku – se bom oddolžil z vzvratno povezavo. Potem pa hvala za prispevek – sicer prvi, ki sem ga prebral izpod tvoje tipkovnice – moram priznati, da je uporabljen precej ‘barvit’ jezik. Tako, da ga bom moral še prebrati, preden mi bo čisto jasen – Horizont ga je dobro povzel z “Julian Assange alias lakmusov test za merjenje dilatacije globalne danke”, ne?

    Ne strinjam pa se z bp-jem, Bradley Manning ni imel priložnosti pokazati svoje strani in artikulacije, razen v instantnih sporočilih, kjer je pod očesom federativnih oblasti priznal svoje dejanje – pa tudi tam, glede na omejitev tehnologije, čisto jasno pove svoje razloge. Naj jih prilepim sem:

    (02:35:46 PM) Manning: was watching 15 detainees taken by the Iraqi Federal Police… for printing “anti-Iraqi literature”… the iraqi federal police wouldn’t cooperate with US forces, so i was instructed to investigate the matter, find out who the “bad guys” were, and how significant this was for the FPs… it turned out, they had printed a scholarly critique against PM Maliki… i had an interpreter read it for me… and when i found out that it was a benign political critique titled “Where did the money go?” and following the corruption trail within the PM’s cabinet… i immediately took that information and *ran* to the officer to explain what was going on… he didn’t want to hear any of it… he told me to shut up and explain how we could assist the FPs in finding *MORE* detainees…
    (02:36:27 PM) Manning: everything started slipping after that… i saw things differently
    (02:37:37 PM) Manning: i had always questioned the things worked, and investigated to find the truth… but that was a point where i was a *part* of something… i was actively involved in something that i was completely against…

    (02:18:34 AM) Lamo: what’s your endgame plan, then?
    (02:18:36 AM) Manning: it was vulnerable as fuck
    (02:20:57 AM) Manning: well, it was forwarded to WL
    (02:21:18 AM) Manning: and god knows what happens now
    (02:22:27 AM) Manning: hopefully worldwide discussion, debates, and reforms
    (02:23:06 AM) Manning: if not… than we’re doomed
    (02:23:18 AM) Manning: as a species
    (02:24:13 AM) Manning: i will officially give up on the society we have if nothing happens

    (02:24:58 AM) Manning: the reaction to the video gave me immense hope… CNN’s iReport was overwhelmed… Twitter exploded…
    (02:25:18 AM) Manning: people who saw, knew there was something wrong
    (02:26:10 AM) Manning: Washington Post sat on the video… David Finkel acquired a copy while embedded out here
    (02:26:36 AM) Manning: [also reason as to why there's probably no investigation]
    (02:28:10 AM) Manning: i want people to see the truth… regardless of who they are… because without information, you cannot make informed decisions as a public

    Medijsko pokrivanje Julijana je tudi čisto zasenčnilo Bradleya, ki si zasluži več omemb v medijih in podpore. Jaz še vedno upam, da se bo z njim končalo podobno kot se je z Danielom Ellsbergom.

    Tudi z drugim delom komentarja se ne strinjam, da Assange ne zna artikulirati, zakaj počne, kar počne. Njegova stava je pač, da z izdajanjem tolikšne količine skrivnosti, ki povzročajo odpor, ker so ponavadi skrite zaradi nepravice do nekoga, dosežemo nivo, kjer je zaradi nenehnega pritiska izdajanja teh skrivnosti organizacijam, ki so bolj nepravične in zaradi tega bolj skrivnostne, oteženo delovanje v svetu in zato dobijo konkurenčno prednost pravičnejše organizacije, ki ne potrebujejo toliko skrivnosti. Ali to velja ali ne pa bi si želel še več debat in dejanskih testov :)

    Čisto za konec pa še o njegovi ikonski vlogi, ki jo zdaj večinoma izkoriščajo za medijske spine vstran od vsebine depeš in vprašanj, ki jih vso dogajanje naplavlja. Ničesar ne bi dodal o njegovi pojavnosti, posilstvih ipd. Je pa vseeno zanimiva njegova vloga v procesu, kjer na koncu njegovi sodelavci zavržejo koncept PR prestavnika, ter ustanovijo openleaks, kao brez urednikovanja. Gre za to, da organizacija dolgo ni imela javnega obraza ravno iz strahu pred tem kar se zdaj dogaja – ikonoklastična podoba, ki krade pravo pozornosti in z medijskimi spini relativizira vlogo wl in njihovih objavljenih vsebin – zato wl do lanske jeseni ni imela tiskovnega predstavnika. Kaj točno se je dogajalo nam ne bo do totalnosti nikoli jasno, precej bolj pa januarja, ko izzide knjiga soustanoviltelja Daniela ‘Schmita’.
    Sam predvidevam, da jim je v tem času Manning posredoval to enormno količino dokumentov in je na podlagi tega zrasla na zelniku nekoga (Julijana) odločitev, da organizacija rabi javen obraz za koordinacijo objav z mediji. Seveda tega ne morem nikjer preveriti, a kolikor vem, so prvič dobili njegov obraz konec prejšnjega leta. Zdaj ali je bila ta odločitev pravilna ali ne je tudi veliko vprašanje. Wikileaks brez javne osebe bi bila gotovo drugačna organizacija in njegove osebne težave ne bi prinesle hrane spindoktorjem. Vendar, ali bi v tem primeru dobili tudi prepoznavnost, kot danes, ko je za njih slišal vsakdo in kaj pomeni, da je ta prepoznavnost umazana z vsem, komaj pa še s tem kar so hoteli?

  14. bp - 13.12.2010 ob 17:46

    Bradleyu Manningu se opravičujem za oznake neartikuliranosti, ki sem mu jih prilepil v svoji nevednosti in neumnosti. Njegovo dejanje pa se mi je zdelo pomembno in pogumno tudi že prej, zato sem tudi hotel, da se omeni vsaj njegovo ime, ob siceršnjem tehtanju vsake Assangeove dlake.

    Pri Assangeu pa je argumentacija po mojem slaba, kljub temu, da mi je načelno ideja o transparentnosti všeč. Informacije niso skrite zaradi nepravičnosti, ampak zaradi prednosti, ki jih skrivanje prinaša tistemu, ki jih skriva. Situacija tu ni podobna jezu, ki ga lahko že najprej drobno pronicanje in kasneje vse hitrejše, v celoti poruši. Zato Assangeovo prizadevanje ne bo spremenilo načina delovanja, če ne bo škoda zaradi odkritja prikritih informacij večja, od prednosti, ki jih prikrivanje samo prinaša.

  15. Dežela.si - 13.12.2010 ob 19:20

    Vso podporo wikileaksu.

    Naš portal http://www.dezela.si/ je ponudil brezplačno gostovanje wikileaksovim stranem!

    Naj se razve, kaj je res!!

  16. ,,,="."=,,,? - 13.12.2010 ob 20:38

    Everytime we witness an act that we feel to be unjust and do not act we become a party to injustice. Those who are repeatedly passive in the face of injustice soon find their character corroded into servility. Most witnessed acts of injustice are associated with bad governance, since when governance is good, unanswered injustice is rare. By the progressive diminution of a people’s character, the impact of reported, but unanswered injustice is far greater than it may initially seem. Modern communications states through their scale, homogeneity and excesses provide their populace with an unprecidented deluge of witnessed, but seemingly unanswerable injustices.

    – Julian Assange, zgoraj pravično opisan kot kurbirski značaj in herojski Mr. Bean 21. stoletja

  17. nem - 13.12.2010 ob 20:50

    A je to besedilo zgoraj sploh berljivo? Pa niti me ne zanima odgovor ker vsak si ga razlaga po svoje. Prvič Assange NI obtožen posilstva, ampak dejstva, da pri seksanju z samooklicano feministko Anno Ardin NI UPORABIL kondoma oz je bil le ta poškodovan ali tretja verzija naj bi ga kar sam poškodoval. Obtožujejo ga dve frklici (ker če bereš o njiju so vse prej kot pristne žrtve) ker očitno so si stopile v lase zaradi dedca! Zdaj pa pol sveta išče in pripravlja tožilske in sodne postopke kako tega človeka zašiti do konca medtem pa pedofili v sosednjih državah in tudi Švedski kar prosto po prešernu korakajo iz enega v drugi vrtec! pa saj to ni novica! Krivice se itak dogajajo vse skozi pa ni važno ali gre za dve odrasli osebi ki sta OČITNO PRIVOLILI v fukanje ali pa za fukanje pedofila z mladoletno osebo, ki niti ne razume niti ne dojame zakaj se to sploh dogaja. Takšni članki kot je tale zgoraj DOBESEDNO postavi oba primera na ISTI NIVO kar pa v RESNICI STA EKSTREMNO DALEČ. Zato o pisanju o človekovih pravicah in kdo si zasluži biti HEROJ je veliko bolj delikatna stvar kot pa bolano pisarjenje po blogah. Seveda vsak ima pravico pisati in govoriti kar se mu zahoče, to naj bi bila demokracija – a kot kaže se je še enkrat pokazalo, da ameriška demokracija ni to kar nas učijo! Zapovedati javnim uslužbencem, da ne smejo brati depeš na strani Wikileak drugače bodo ob službo se mi zdi veliko bolj resna stvar kot pa to ali je Assange dec ali zguba. No dobro očitno svet se deli na takšne, ki verjamejo skrhanemu Larryju Kingu, in na pripadnike Assangea. Seveda obstaja še ena kategorija – tisti, ki dopuščajo, da je resnica mogoče manj všečna in da niso vedno mesije tiste pozitivne. Na kratko ni vse zlato kar se sveti – očitno nekaj je le na tem! In še preden bo odgovor da Assange je pozlačen – no ja saj so ga obtožili posilstva čeprav v resnici je bil samo kondom napačen!

  18. Enis P. - 13.12.2010 ob 21:00

    ej simona ti si ful upaš take seksualne besede pa prispodobe uporablat… lah rečem sam “res kul!” & “uau!!”

  19. Simona Rebolj - 13.12.2010 ob 23:16
    Simona Rebolj

    @zirosi:

    Hehe … no, ja … Absolutno je možen kurbirski značaj tudi pri tožnicah, vendar sama anekdota do te točke oprijemljivih dokazov za to ne kaže, ampak prej obratno. Bolj lik od fantazme in veličine očaranih žensk na prvo žogo, ki sta si obetali precej več od fuka, kot se je izkazalo, in sta bili zato kvečjemu toliko bolj pisd of. Iz rane mladosti na takšno verzijo poznam vsaj tri primere, ko so dekleta zaradi takšne očaranosti izgubile s kurbirskim značajem nedolžnost. Device so pa bolj težko že kurbe, a ne. Medtem ko je v njegovem primeru kar nekaj oprijemljivih podatkov o odzivnosti in obnašanju za zelo stereotipen kurbirski značaj, pri čemer je razplojevanje manj problematično kot širjenje spolnih bolezni. No, pa tudi v samem razplojevanju osebno ne vidim posebne poštenosti za človeka, ki mora za sadove svojih plodov tudi skrbet in sprejet odgovornost, več kot žival, ne pa celo manj.

    Seveda sem pa osebno s poudarkom na kurbirski značaj opozorila na metaforičnost, ne na obdelavo samega primera. Da je tudi sicer v Assangevem primeru relevantno vprašanje, ali razširja seme, ki lahko obrodi sadove vrhunskega podmladka, ali pravzaprav razširja okužbe, tudi smrtno nevarne izbruhe okuženih!!! Toliko o velecenjeni iskrenosti. Relativnost vrednosti iskrenosti je konec koncev tudi sam že potrdil s svojim izkazanim odnosom do kolateralnih žrtev, ki jih očitno lahko on določa, drugi so pa svinje z enakim politikantskim razmišljanjem. Koliko ceni iskrenost poročanja z resničnimi informacijami je tudi pokazal na CNN, ko se je sam znašel v neljubi situaciji in obsodil CNN, ker sploh poroča o obtožnici, ki ga bremeni. Kaj šele, da bi se razburil, ker mediji širijo dezinformacije o obtožnici in prikrivajo njihovo vsebino, ki je pač resnična, ne glede na to, ali je utemeljena ali ni!!! Assange torej na svojih plečih tokrat trdi, da informacija sama po sebi ni relevantna in se jo upravičeno tudi potvarja in prikriva, ker lahko še marsikaj drugega tiči za njo. Tako se opravičujejo tudi oblastniki! Tako se da interpretirat tudi prenekatero depešo, saj ne vemo, kaj vse še tiči za izjavami, ki so zapisane. Morda tudi laži, manipulacije, špekulacije in merjenja kolateralne škode tudi v primerih, ki se kot takšne dokazano zgodijo. Huh, morda so pa v ozadjih izvrševalcev tleli višji cilji in gre samo za manevre kolateralne škode, a ne. Tako, kot je razlagal Assange v primeru Kenije, le da mu ni uspelo razložit, kakšne koristi je sploh predvideval, kaj šele, da bi se zgodile. No, podobno kot pri politikih, ki jih obsoja, a ne.

    To s kršitvijo zakona mladega vojaka ni relevantno v primerjavi s ciljem. Assange je kot heker že kršil zakon kot zelo mlad, a je bil praktično oproščen na podlagi tehtanja samega namena, ki bojda ni bil škodljiv! Zato imamo tudi sodišča, da presojajo o namenih in teži dejanja v korist ali škodo. Vprašanje pa je, kakšna mentaliteta prevladuje in kako se reformira ideja o ljudstvu koristnih ali škdoljivih zakonov. Tudi Borštner je pri nas kršil takratne zakon, on, kot oficir, najbolj, ostali pa tudi. In potem se je vnela razprava, mala revolucija reakcije javnosti in gospodje so bili v imenu dobrih namenov oproščeni, okvirno izraženo.

    Pričakovala bi, da se bo aktivistična smetana zganila in borila za vojaka, ki bi moral bit milostno obravnavan zaradi dobrega namena, medtem ko kriminalni vojaki pred vjaškim sodiščem!!!! Pa se dogaja vse prej kot to.

    Zaščita virov po mojem mnenju nima več prioritetne vloge od trenutka dalje, ko vir ni več neznan. Na tem mestu pride na vrsto kvečjemu Assangeva volja do borbe za človekove pravice, do reform labavega demokratičnega stanja itd. Nobene potrebe ni, da bi se kakor koli zavzel zanj v kontekstu svojega vira, ampak kot do osebe, ki je v situaciji, v kakršni je, v primerjavi z vojaki, ki so dokumentirano kršili zakon (ker po zakonu namreč v vojni ni dovoljeno vse) v videoposnetku in se veselo zaščiteni čohajo po riti.

    Kar se tiče umret za resnico ali za lažjo, je razlika le v primeru zavedenih ali nezavedenih herojev, ki se podajo v boj. Pri žrtvah resnice ali laži pa je vseeno, še predvsem v kolikor ni nikakršnih koristnih rezultatov ali se celo ozkaže, da niti ni obstajala nikakršna vizija, kakšne pozitivne rezultate lahko prinese resnica. Ker včasih je tudi laž koristna, v kolikor se laže z namenom, da se zavaruje nekaj dobrega, koristnega itd. Če bi se na primer Manning skrival pred atentatorji, prav gotovo ne bi razkrita resnica, kje se skriva, prinesla nič koristno dobrega.

    V delu o relativnosti informacije – gola informacija je precenjena, sem izpostavila pomembnost samega vzroka in načina izvedbe v borbi za resnico, da sploh lahko koristi. Kr je tudi žongliranje z resnico lahko navadno dejanje z zlim namenom. Če serviraš neko temno resnico napačnim ljudem, iz različnih vzrokov napačnim, se lahko rodi katastrofa, v kateri nastradajo nedolžni dobri ljudje, zli se pa pomastijo z nekim prav nič obče koristnim in pozitivnim profitom. In to je velik problem. Ena resnica tudi lahko ni najbolj pomembna v kontekstu več drugih resnic ali neke velike resnice in tako lahko ljudje zavedeni umirajo za košček manj pomembne resnice, ki nič takega ne pomeni ali celo prinese še kaj hujšega, ker je pomembnejša neka druga ali večja resnica v celotnem konceptu.

    Zato vztrajam, da so nameni in način zelo pomembni. Tudi filozofsko ozadje oziroma interpretativna kakovost neke ideje oziroma prepričanja, v katera so vkomponirane neke resnice. Konec koncev, če se pohecam, pa v tem hecu resno mislim, je zelo pomembna tudi informiranost in poznavanje resnice tistega, ki prijazno bojda resnico deli naokrog. Še bolj pa preverba sposobnosti, kaj in kako zna resnico uporabljat.

    No, in vse to me je zanimalo pri WikiLeaksu, Assangeu osebno in pri medijih, ki navdušeno sprejemajo odgovornost do ravnanja z resnicami, polresnicami in “resnicami”. Delovanje oblastnikov me pač ne preseneča. Zanimala me je predvsem presoja, koliko in kakšne koristi so možne s strani takoimenovanih upornikov in posledično, ali si je moč obedat kaj dobrega, ali bodo spet zapeli rogovi na oslovi glavi z nekaj škode v paketu. Skratka, lepo, da so naši partizani baje zmagali v vojni, ampak škoda, ker v resnici lahko samo čakamo, kdaj nas bo Nemčija potegnila iz krize in zavidljivo vihamo nos nad njihovim eksistenčim standardom in monopolom na trgu. Merklova je samo še rahlo nezadovoljna, ker multi kulti ne uspeva in je res, kot ugotavlja, šit od šita,na emer bo treba nekaj postorit. Pa Hitler poka od smeha in zadovoljstva, če mene vprašaš. Skratka … način je vsaj soraj vse, če že ne vse. O resnicah in lažeh pa je tudi bolje komunicirat v kontekstu vizije, namenov in ciljev.

    @Vanja:

    Malo me moti po mojem mnenju slaba plat medalje aktivistične note, kjer pač pride v ospredje stigma Larry King vs. Assange. Tako kot desnica vs. levica, Amerika vs. Kitajska itd. itd., kar se mi zdi pavšalno, nezanimivo, škodljivo in menim, da ne daje pravih vsebinskih poudarkov. Skratka, menim, da se ti toliko bolj zdi tako očitno, da je King v tem primeru “za naše”, ker si tudi ti v svoji predispoziciji formiranja odnosa “za svoje” in nisi “za njihove” … hehe … In v takem primeru je treba najprej zapravit veliko časa in truda, da se raztopi led naših in vaših ter se skoncentrira predvsem na vsebino. Menim, da te v kakšnem drugem primeru, ko bi šlo na roko “vašim” ne bi takšen koncept, ki se je v omejeno določenem času orientiral na določeno vsebino (ki pa v tem primeru, ni res, da je bila orientirana izkljulno na preverjanje Assangea), prav nič ne bi motil, ampak bi se ti zdela povsem sprejemljiva vprašanja, ki te zanimajo in se ti zdi prav, da so tudi razčiščena. No, mene zanimajo pa vsa vprašanja v vsakem primeru in pač surfam po netu, da sestavim sliko. In tudi mene prekleto zanima, ali je Assange oseba, ki ji je moč zaupat. King pa o obtožnici ni vprašal Assangea sklopu, ki ga navajaš, ampak predvsem v sklopu popravnega izpita, ker je odkorakal iz studia, ko ga je druga novinarka na CNN po tem spraševala. Assange je vedel, da bo po logiki stvari to vprašan in se tudi imel čas pripravit na ta popravni izpit. In dobili smo, kar smo dobili. Mene ne briga King in popolnoma irelevantno se mi zdi v tem primeru, promotor česa King je. Zakaj? Ker me je ravno zato, ker vem, kako je z njim, še posebej presenetilo, da mu ni bil nenaklonjen, kot se je pričakovalo, niti sogovornika mu ni postavil v studio kot nasprotno opozicijsko mnenje, kar se normalno v informativnem mediju počne. Zato menim, da si aktivistično pristranska v tem primeru. Poleg tega Assange prekleto dobro ve, kdo je King in kaj je CNN, a se je odločil, da sprejme intervju. Ne le enkrat. Torej je pretehtal, da se to splača bolj, ker gre za visoko gledan medij, a ne, kot če bi odklonil povabilo. Zato sem opazovala predvsem to, kako se bo Assange odzival in zato se mi zdi najbolj relevantno, da se je odzival tako prekleto slabo. Ker kakšnih za na rit past presenetljivih vprašanj King pač postavljal ni, da bi lahko rekli, kako je napadal zahrbtno in nepričakovano od zadaj. Bila so to povsem splošna, več kot pričakovana povprečna vprašanja. Zato ne vidim razloga v pričkanju, kdo neki King je in kaj zastopa.

    Seveda bi lahko vprašal še marsikaj drugega, kar vprašal je. Vendar tudi na podlagi depeš Assange že prej v intervjujih ni povedal nič posebej zanimivega, se je veliko ponavljal na način, kot sem ga opisovala v zapisu. Žal. Ne vem pa, katera vprašanja se tebi zdijo tako zelo relevantna. Meni na prmer še marsikatera, ampak se bojim, da bi tebi ta vprašanja odzvenela kot jasen namig, da sem nise “za tvoje”, torej za neke “naše”, ki niso “assangevi”. Jaz pa samo nočem bit vaša, naša, niti Svoja!!! Radikalec se trudim bit izključno v smeri objektivizma in izklopa čustev, tem kvečjemu vklopa empatije za potrebe značajske presoje. Sicer bi me pa bolj zanimal njegov pogled in mnenje na Kitajsko na primer. O tem ga pa kaj dosti ni spraševal nihče, pa bi bilo na mestu, če že polemiziramo o depešah.

    Seveda je Obama razočaral prenekatere aktiviste, ker je na žalost preveč aktivistov tako obsedeno površnih in bolj čustvenih kot umnih. Vreščijo od veselja nad poltjo novoizvoljenega predsednika, ne da bi sploh preverili in premislili, ali je na videz temnopolt res temnopolt, ali bolj bel od povprečnega belca. Večina teh aktivistov je samo hlepečih vreščačov, ki hočejo orgazme, bolj malo bi se pa učili in delali na stvareh premišljeno in preudarno. Podobni so Gartnerju, ko fenovsko nori za Jacksonom, in se seveda ob tem smehljamo, kot se smehljamo zaljubljenosti tinejdžerice v Toma Cruisa. Na žalost pa večina aktivistov preveč rado povsem na enakem nivoju deluje pri še kako resnih vprašanjih.

    Za pričakovanje, da bo Obama ne vem kaj postoril za Afroameričane v socialnem smislu, na primer ni bilo treba čakat, da je izvoljen, ker je že tokom kampanje nakazal smer, na voljo pa je bila tudi njegova biografija z najpomembnejšo skrbnico in podpornico, da je postal, kar je postal – belo babico. Med kampanjo je pozval Afroameričane, naj vzgajajo svoje otroke bolje in napovedal trud k spremembam na tem področju. Tako da … ne vem, kaj neki so pričakovali razni temnopolti aktivisti. Verjetno kilo stereotipov. Jebi ga. Obama je pač mulat, ni samo črn, v bistvu stvari pa igra več kot dovolj dobro belo vlogo, da so ga spustili v Belo hišo. Da lahko bivakira na najslavnejšem dvorcu. Politiko pa vodijo na levi še vedno Clintoni, kar je bil Obama očitno primoran sprejet, sicer ne bi bil dovolj bel, da bi lahko prišel skozi vrata bele bajturine in v njej tudi ostal. Barack je samo ustrezna marioneta lobijev, fasada. Sicer pa nič kaj dosti ne more, tudi če bi hotel (v transparentnem smislu delovanja), ker oblast v Ameriki še vedno temelji na dinastijskih, nepotističnih temeljih. Amerika je bolj kraljevinska od katere koli kraljevine. Zato mene zanima predvsem, kaj Obama sploh počne, oziroma, kaj je sploh resničen njegov motiv, da se je pojavil, kjer se je pojavil, in celo sprejel vlogo predsednika. Skratka, kaj sploh hoče in izvaja v netransparentnem smislu. Zanekrat na podlagi nekaterih opažanj ostajam pri pomislekih, ki še niso vredni ubeseditve.

    Z ostalimi tvojimi mislimi o revolucionarjih in “revolucionarjih” se pa popolnoma strinjam, da to so zelo pomembna vprašanja, ki si jih izpostavila.

  20. ="."=? - 14.12.2010 ob 00:08

    @simona

    Tvoj opis Mr. Beana zgoraj se mi nikakor ne pokriva z opisom na

    http://en.wikipedia.org/wiki/Julian_Assange

    Torej, meni tisto strašilo iz govoric, ki si ga v svojem zapisu tako z užitkom verbalno ubila in zažgala pač ni Assange. Tako da mi ob tem, da mi dinamika tistega kurca in dveh pičk ne nudi kakšnega usodnega spoznanja ostaja edina omembe vredna misel tista o nas kot zajčkih treniranih v pasivnosti. Nerodno je pa to, da jo to že lepše ubesedil ta idiot Assange (sicer tudi on ni povedal, nič novega, je pa lep povzetek) in tudi nehal s to prekleto pasivnostjo. Kar ni bilo ne enostavno, niti varno.

    Pa še: zaradi mene lahko pride na dan tudi da Assange zlorablja koale in bo zaradi tega izpadel kreten na Larry King Live. Iz tega ni mogoče izpeljati popolnega uničenja njegovega značaja, kot očitno misliš da se da iz počenega kondoma in nemogoče zahteve po popolni človeški integriteti, od genitalij do glave. Sicer pa: zaenkrat ni niti ene jasne informacije kdo je koga jebal in najebal, tako da se mi zdi potreba tukaj in zdaj najti zlorabo povsem tercijalska.

  21. Simona Rebolj - 14.12.2010 ob 01:19
    Simona Rebolj

    @bp:

    Se strinjam, da si zasluži omembo z imenom. Ni je dobil v Tokratnem zapisu zaradi samega koncepta (ki je bil posvečen tehtanju WikiLeaksovih povezav z mediji in Assangeve vsake dlake do dlakocepskih razsežnosti samega izplena) ter s tem v paketu tudi v dvomljivosti pozitivnih posledic samega izpostavljanja glede na stanje stvari, kot se izkazuje v mentaliteti in posledičnem delovanju. Hočem reči, da je v slogu podnaslova o Pentagonski reklami, kot sem zadevo opisala v rezultatih, nastalo že iz tega podviga eno navadno sranje, pri čemer ne želim blatit ravno njegovega imena, ker menim, da so bili njegovi nameni predvsem častni in idealistični, kot sem zapisala. Upal je, da bodo takoimenovani intelektualni aktivistični genialni borci za človekove pravice že znali iz tega ustvarit bisere, kot je pričakoval in izrazil – torej modro, ustrezno razpravo, akcijo in posledične reforme!! Ker pa modre, genialne, intelektualne, človekoljubne osebnosti z aktivisti v paketu za WikiLeaksom ni, ampak predvsem popstar ikona in podložniki, ki zadaj precej neizpostavljeno delajo in morajo ostajat v senci idola, se je fino zajebal, čeprav je sicer po vsem, kar je bilo razvidno, ustrezno razmišljal o najboljši verziji predaje dokumentov. Smola. Bila sem precej v zadregi, priznam, pri omembi ali neomembi njegovega imena in sem se odločila, da raje ne, ker menim, da ni kriv … haha …

    Skratka, Assange se je postavil v vlogo, v kateri bi moral znat ustrezno artikulirat določene stvari in še marsikaj, mlademu vojaku, ki je hotel in kakor je hotel nekaj naredit, pa ni treba. S tem da seveda menim, da Assange po vseh teh letih in kakršna je njegova zgodovina že ve, kaj prioritetno hoče in noče in da artikulacija le tega ni slaba, ampak je samo takšna, kot je in ker ni kaj dosti materiala, ki bi dajal veliko upanja, za artikulirat sploh, je stanje pač takšno, kot je. Skratka, ne strinjam se, da je Assange za to prava oseba, ampak ravno nasprotno. Ker vleče kot popstar povprečne množice, še ne pomeni, da izvaja kakovostno muziko. Oziroma še huje … celo prodaja se kot kakovostna muzika, kar je v tem primeru še zavajajoče in zaskrbljujoče. V tem primeru bi bila ustrezna oseba, ki sicer vleče, ampak ima tudi vsebino, s katero skrbno in kakovostno ravna. Za to vlogo se mi ne zdi primeren Keanu Reeves, ampak bi raje videla Seana Penna, da bo bolj razumljivo, kaj hočem povedat.

    No, ampak ti dam prav v končnem zaključku, kar se tiče Manninga, da to ni tako relevantno in je prav, da se ga omeni na vsakem koraku, ne glede na to, kaj je nastalo iz vsega skupaj, zato hvala za opombo in sem ime že vstavila.

    Kar se tiče zaščite vira, sem odgovorila že v Zirosijevem komentarju in se ne strinjam – 3., 4. in 5. odstavek.

    Kar se tiče spolnega škandala tudi ne delim mnenja in sem v zapisu že jasno zapisala, zakaj ne. Obtožbe je tako lahko ovreči kot keks, če gre za podtikanje in ni potreben nikakršen kompromat. Zato pojma nimam, kje ti vidiš logiko, da bi tudi sam raje zbejžal. Halo? Za spolni škandal, ki je obtežen s sporazumnim seksom v svojem bistvu in ob čemer Assangeu več kot očitno izmerjeno celotna javnost in mediji izražajo podporo?????? Samo par stavkov bi še v eter spustil z zanikanjem očitkov v obtožnici (kot je natančno storil pri nas Magajna) in bi se bolj ali manj lahko samo še smejal. Vendar tega nikoli ni storil. Do konca je odgovarjal le na splošno, da gre za zaroto in na koncu celo kar samo še – it’s false … hehe …

    Tudi se ne strinjam, da je genialno izpeljano na strani tožnic. Ravno obratno. Tako težko je dokazljivo, da je kar neverjetno, da sta se tožnici ob tolikšni popularnosti Assangea spravili vseeno v tožbo. Nekaj malega bi vse skupaj razložil predvsem aktivističen značaj tožnic. V smislu zarote bi se dalo zrežirat kaj mnogo, premnogo bolj učinkovitega in lažje izpeljanega. Osebno se glede na trenutno napeto stanje, ki ne gre v prid tožnicam, ne bi čudila, če bi kar spet odstopili še pred sojenjem. Ker to bo kalvarija klepetkanja, ali je bil samo malo bolj strasten in ni razumel zavrnitve, ni slišal, ali je dejansko namenoma izpeljal svoje itd. Brez veze. V čuzi je pa vsaj trenutno itak res še najbolj na varnem … haha … Verjetno tako vešč skrivanja kot obstoječi ali neobstoječi Bin Laden pač ni.

    @Horizont:

    Hvala za dobrodošlico. Tudi jaz sem že pogrešala tvoje prispevke, ki jih žal lahko prebiram le v primeru, če sama tudi najprej kaj napišem … haha …

    “Kot velika (besedna) nasprotnica političnega zapora v Guantanamu, bi morala biti ogorčena, da slovenski premier sploh razmišlja o čem takem. Izsiljevanje gor ali dol, porkaduš! Ampak sredi vse zgoraj omenjene poplave »razkritij« je vse skupaj izpadlo podobno kot novica, da ima Pahor mozolj na riti. So what?! Hoja po vodi…”

    Poglejmo s svetle plati. Obama je dobrodelnik, ki želi zapornike razposlat na kraje, kjer se jim bo lepše in bolje godilo in Pahor je v tem za trenutek uvidel možnost, da tudi sam stori za uboge kaj dobrega, čeprav ni bil povsem prepričan, če se bo Slovenija pred sprejetim zapornikom lahko izkazala. A se nimamo fajn, a ne. Nisem želela smetit s sarkazmom, še manj s cinizmom, je pa res, da me podobno, kot si opisala situacijo preko primera Pogledov Slovenije (zelo drzen naslov oddaje), iz leta v leto bolj nervira popolna ignoranca do lupljenja čebule v obdelavah določenih tematik. Vse se konča pri olupku. Skratka, še večji problem kot v manipulativnostih samih politikov, vidim v problem, da se jim v sila popreproščenem navijaškem ozračju niti ne dovoli, da bi sploh kaj pojasnjevali, se zgovarjali itd. Ne pusti se jim niti, da bi to počeli slabo. V bistvu, tudi če bi lahko, jih sploh nihče nič ne povpraša. Na tiskovnih konferencah namreč ni prostora in časa za razprave. Mediji takoj vse vedo in kar sami povedo … haha … Ni kvalitetnih vprašanj in zato dobivamo še slabše odgovore.

    V tem vidim tudi problem zganjene riti. Ne samo zaradi apatije, ki človeka preplavi, tudi če kaj bi. Lahko se zgodi še nekaj hujšega v tej situaciji mentalitetnega in operativnega nivoja. Da na primer zganeš rit. Malo potipaš, nastaviš rit in doživiš na tak ali na drugačen način tudi brco v rit. Obstaja več najbolj pogostij variant, kako se to dogaja … Ena je, da (se) ponudiš (za) nekaj, kar je zavrnjeno iz bizarnih razlogov po bizarnih poteh, ker nekomu bojda odžiraš stolček in ti ves zagrenjen s stavkom “kva si pa ta misli, da je” zrežira sabotažo enako mislečih (beri: prestrašenih). Izpadeš naivčina, ki podcenjuje vrednost sebičnosti posameznika in osebnih interesov. Druga verzija je, da s svojo ritjo vzpostavljaš določene visoke zavzete standarde, za katere naivno misliš, da boš dobil podporo in še bolj zagrete “kooperativce”, vendar, surpriiiise!, se nikoli nikomur sploh ni ljubilo kaj več … A zdaj se bodo morali pa bolj naprezat in garat, da bo kakšen dosežek kaj vreden??? Itd. Dogaja se, da tudi če nekdo prijazno preveč teži s konstruktivnostjo in preveč izkazuje kakšno znanje ali drugovrstne sposobnosti, v katere je nekaj vložil, in ljudje dojamejo, da sami še malo premalo vlagajo, nastopi mobing. Ne nujno v skupnosti, tudi na daljavo, samo zato, ker si … češ, kva si pa ta misli, da je. Potem so problemi, ali so ljudje v določenih okoliščinah sploh zmožni prepoznat nekaj koristnega? Danes je v Studio City eden izmed sogovornikov opozoril na raziskavo, ki je pokazala, da Slovenci na lestvici zelo slabo razumemo politiko in logično posledično slabo presojamo. Me ne čudi. Pred časom je Mazzini opozoril na raziskavo, ki je pokazala izredno slabo razumevanje danih vsebin med srednješolci in se zgražal, da te pomembne rezultate javnosti očitno prikrivajo. Kako, zaboga, lahko ljudje, ki po domače povedano nič ne štekajo, kvalitetno presojajo. In kaj se zgodi, če je hkrati s tem, kot sem opisovala v zpisu na podlagi likovič – sandre sindroma, prisotna povišana stopnja ega, da ne rečem narcisoidnosti. No, lep primerek iste poante se pojavi že takole na nekem blogu. Poglej komentar pod psevdonimom nem. Pride očitno polpismen dezinformiran osebek in te samozavestno nahruli, kot da je prepričan, da se pred njim bohoti nepismen izdelek. Če mu nekaj ne gre, je sigurno nekaj narobe s tistim, kar mu ne gre, a ne … hehe … Pa kje se taki osebki vzgajajo in informirajo o sebi, da bi sploh znali presojat o svetu. In v tem kontekstu je recimo razlivanje pikantnih informacij sploh zaskrbljujoče. Dostopni so tudi premnogim ljudem, ki jih razumejo po svoje in ne samo to, ki si predvsem po svoje razlagajo, kako neki bi bilo najbolje z vsem skupaj ravnat. Mišo Alkalaj je na poročilih izjavil, da je prednost takšnega depešnega informiranja javnost ravno in predvsem v tem, da vsak bebec lahko dobi informacijo in ima vsaj možnost, da postane informiran. Kva???? Sem kar težko požrla slino. Bebec nič ne razume tako, kot bi bilo koristno, a ne, zato je pa bebec. Bebci so nevarni ravno zato, ker ne razumejo in ker dobijo popreproščene pobebavljene ideje, tudi z dobrimi nameni seveda. Za bebce je gola informacija strup (oziroma za žrtve bebcev), bebci potrebujejo najprej vzgojo, izobraževanje, da bi informacije sploh znali kvalietno predelovat in se posledično kvalitetno odzivat. In tega manjka že v šolah – razumevanje namesto piflanja, absorbiranja podatkov, ki jih informirani bebci sploh ne razumejo in smo lahko srečni, če se tega vsaj toliko zavedajo, da jih nič ne briga, večino pozabijo in nič ne počnejo s tem … hehe …

    Vse tole zgoraj je pesimistično gledano, a žal resnično. Kar pa nikakor ne pomeni, da se nič ne da in da se nima smisla trudit, da ne bo pomote. Samo dobro je tudi opozarjat in izkoreninjat omenjene bariere, ki se mi zdijo totalno preveč razpasene, že skoraj s statusom folklore.

    Z vsem, kar si sicer zapisala seveda podpišem.

    @Apollo:

    Pred kratkim sem naletela na tvoj blog, tudi zaradi brskarjenja po WikiLeaks vsebinah, in sem se prav z veseljem popasla po njem, ker obravnavaš meni tudi zanimive tematike in posreduješ precej zgoščenih informacij. Zelo fajn. To je redkost po blogih. Si pa eden izmed tistih blogarjev, ki očitno bolj svoje delajo in se manj pasejo naokrog, pa jih je toliko težje odkrit. Skratka, PR ne laufa ravno udarno, ko smo že pri PR-ih … haha … Seveda pa nisem na svoj blog dodala tvoje pvezave, ker bi pričakovala oddolžitev, ampak ker menim, da je vreden.

    Sicer pa ja … v povzetku je Horizont defnitivno dobro povzela največji del bistva v mojem zapisu. Pa tudi ti si še dodal povzetek v komentarju, ki je namenjen bp-ju v zadnjem odstavku o prevladi samega PR-a preko Assangea in s tem povezanega spinovstva … hehe … In informacija o knjigi soustanovitelja, ki naj bi izšla, mi je tudi nova. Upajmo, da bo zanimiva in da bo predvsem odrazila ključno resnico.

    ,,=”.”=,,,?:

    “Ne razumem”, kaj hočeš povedat s tem kolažem enega citata zlepljenega z enim izmed mojih naslovov pravzaprav.

    @nem:

    Je sigurno berljivo in še malo oplemeniteno, ampak res ne za polpismene oziroma skoraj nepismene osebe, kot si očitno iz tvojega komentarja, nepismen tudi sam. In tudi dezinformiran si. Očitno bereš preveč berljive zavajajoče trače. Assangea v obtožnici bremeni sum posilstva in spolnega nadlegovanja, eno izmed teh naj bi zgodilo po tem, ko je počil kondom, in zaradi tega bo zaslišan.

    @Dežela.si:

    Ne le ljubko, to je že ljupko … hehe … Ja, naj se izve, kaj je res in upam, da dobro preživimo resnice in laži.

    @Enis P.

    Kul.

  22. Simona Rebolj - 14.12.2010 ob 01:55
    Simona Rebolj

    =”.”=?

    Tvoj komentar se pokriva s prvim in drugim poglavjem mojega zapisa. Si pač že odločen. Takih odzivov sem glede na trenutno vzneseno vzdušje itak pričakovala mnogo več. Tudi bolj kratko in jedrnato besnih … hehe … Ne vem, kaj neki tebe v Wikipedii tako zelo fascinira, da meniš, da ti ponuja vse, kar je vredno zaznat o tem človeku. Osebno sem prebrala Wikipedio samo za začetek, potem sem se pa še pozabavala s prenekaterim materialom, predvsem tistim, kjer nastopa kar sam in se mi predstavlja z lastnim materialom in medvrstičjem.

    Niti približno nič takšnega, o čemer sem jaz govorila v svojem zapisu ni ubesedil že Assange. Sploh je pa ubesedil precej pojmov, skratka, marsikaj napredaval in nafloskularil, česar se sam vbeč kot očitno ne drži in ne velja zanj. Tudi o tem si lahko nekaj prebereš v zapisu, predvsem v poglavju J. A. aroganten bastard in tudi v predzadnjem poglavju, kjer je pač pokazal, da sam ni v svojem primeru mnenja, da je gola informacija najpomembnejša in prikrivanje ter reinterpretiranje nujno zlo, ki zavira človeštvo v možnosti, da napreduje na poti demokracije, kakršne floskulari sicer. In še vmes je kar nekaj. Ni treba samo zato, ker si besen, kopipejstat posebne poudarke na najbolj všečni del od nekaterih komentatorjev, da bi izpadel uravnotežen. Kajti če bi prebral ta del in resno tako mislil, ne bi premogel zapisat, da je Assange bojda prekinil s pasivnostjo, saj v tem delu govorim ravno obratno, da je učinek depeš poglabljanje pasivnosti. Torej bi moral del, ki ga kopipejstano s strani drugih označuješ kot edino nekaj vrednega, raztrgat in izrazit globoko nestrinjanje.

    To, da ni niti ene jasne informacije, torej potrjuje moje pizdenje čez medije, ki nas ne opremljajo ustrezno popolno z informacijami. Če ne v tem danem primeru, tudi v kakšni drugih ne, kadar jih ni volja, a ne. No, informacije se sicer najdejo, ampak zate in tebi podobne itak nimajo veze, ker, kot si zapisal, zaradi tebe lahko pride na dan tudi da Assange zlorablja koale in bo zaradi tega izpadel kreten na Larry King Live, si že odločen, da si pač divji oboževalec. No, torej si primerek tega problema, ki sem ga opisovala v prvem odstavku.

    No, meni pa ne bi bilo vseeno, če kdor koli zlorablja koale in bi me zelo zanimali razlogi in izgovori za takšna dejanja. Predvsem pa pričakujem od medijev jasne obtožne osnovne podatke, v kolikor je kdo obtožen suma zlorabe koal. Samo to! S strani osumljenega me seveda zanimajo reakcije. Stvar je preprosta. Lahko lepo pove, da ni zlorabljal koal in da zanika vse opisane načine, kako naj bi to počel. Če je to preveč za osumljenega in raje zapušča studia in vpije, da gre za trivialo, mi milo rečeno reakcije niso všeč in se mi ne zdijo prav nič ustrezne za človeka, ki vrešči, kako je vedno na strani šibkejših. In pri tem je najmanj pomembna končna sodba, ali je za kaj kriv ali ni.

    Res se ne bi želela v tem primeru it pričkarij, ki bi spominjale na zabavno cufanje z Gartnerjem, kadar sem kaj nepohvalnega rekla o Michaelu Jacksonu oziroma o njegovem delu.

  23. zirosi - 14.12.2010 ob 06:02

    @Simona Rebolj, tvoje argumentiranje ad hominem je povsem legitimno, vendar ostaja na nivoju logične napake sklepanja: tudi če je bil Assangov edini namen, da z Maningovo pomočjo v spanju posili vse švedske device, to v ničemer ne spremeni tega, kar sta nam prinesla z razkritjem vseh teh dokumentov – niti vse možne negativne posledice tega ne morejo v ničemer spremeniti: seveda lahko lamentiramo o tem ali je neka resnica dobra ali ne ali je koristna ali ne (pri čemer je povsem jasno, da laž koristi predvsem tistemu, ki laže – le malokdaj ali nikoli pa tistemu, kateremu je namenjena), vendar s takim moraliziranjem ne moremo spremeniti tega, da je to resnica.

    Resnica (z malo začetnico) je (poleg svobode) najbrž edini cilj, ki posvečuje sredstva; če pogledamo, vso to Laž, ki je bila namenjena izključno zadrževanju nekega stanja, za katerega vsi vemo, kakšno je in da bi lahko bilo bolje, potem je naša pot do tega boljšega lahko opredeljena kvečjemu z resnico o tem, kakšno je trenutno stanje. Če bi se šel heglovca bi rekel, da je tukaj na delu tista “zvijačnost duha”: – stvari se dogajajo po sili nujnosti in duh potuje proti svobodi v samozavedanju. XD

  24. proletarec - 14.12.2010 ob 11:44

    ko berem tvoje bruhanje ognja vse naokoli,… lahko samo dodam: manjka ti cist navaden nomadski fuk.

  25. bp - 14.12.2010 ob 11:51

    @Simona: Moje znanje španščine je sicer bolj v rangu una pas cerveza, ampak vseeno me malo privzdigne, ko mi uspe kje razbrat, kako Španci v svojem jeziku uporabljajo culpar in exculpar in pa culpabilidad, torej krivdo ne kot nekaj, kar je v nasprotju z zakonom, ne kot nekaj, kar je v nasprotju z resnico, ne kot nekaj kar je v nasprotju s tvojimi lastnimi načeli, skratka nič ponotranjenega, kot nas prepričuje lokalna cerkev, ampak kot nekaj, kar se nekomu naloži od zunaj, ali pa se mu tudi od zunaj odvzame, se ga odreši. Grešni kozel, ki omogoča, da gre svet naprej po starem. Ni kriv je tako možno verjeti samo v okviru, da ima načela, ki se jih drži (za razliko od Assangea, kot nam kažeš) in v tem kontekstu se torej lahko celo strinjam s tabo, da Manning ni kriv. Po vseh ostalih rabah te besede, pa mu krivda žal najverjetneje ne uide.

    In edino v takem pojmovanju krivde, bi bila Manningova obsodba krivična, je pa v skladu z družbenimi normami, zakoni, družbeno pogodbo. Pogodbe pa navadno odražajo razmerja (pogajalske) moči strani, ki jih sklepajo. V okviru obstoječe družbene pogodbe bi bila obsodba pravična, Manning, Assange in podobni pa nič drugega, kot nasilni prevratniki, ki jih je potrebno postaviti na svoje mesto. Zato je pravičnost hudo problematična argumentacija, bistveno bolje je po mojem odkrito priznat, da se boriš za drugačno družbo, za spremembe, za drugačno družbeno pogodbo, ki bo bolje/drugače odsevala trenutne družbene odnose, proti koerciji, kot pa se skrivat za neko pravičnost in krivičnost, ki je ne znaš niti prav dobro artikulirati.

    In glej, prav Wikileaks (in openleaks in vsi podobni) kaže na koercijo in različne (trazimahovske) trike, na katerih stoji današnji svet. Še prej pa, da nam mediji kažejo (itak) izkrivljeno sliko sveta, ta izkrivljenost pa ni naključna, je sistemska, in spodbuja pasivnost. Sama sicer trdiš, da je Assangeova taktika napačna, da nam lahko prinese samo še večjo pasivnost in cinizem, namesto aktivacije. Morebiti res, vendar še dosti bolj velja to za vso pozornost, ki jo namenjaš Assangeu samemu. Pri tem je Assange pomemben kot iniciator, vseeno je ali je manipulator za lastno slavo, ali naivnež z dobrimi nameni, vendar daleč od tega, da mu je zdaj treba zato gledat v vsako piko in vejico, tudi če ne napiše več kaj dosti ali če od zdaj naprej blebeta same neumnosti, je po mojem veliko bolj bistveno tisto, kar je (skupaj z mnogimi drugimi, anonimnimi) že sprožil.

    Glede obtožb posilstva pa: takšno vrsto posilstva, kakršne je obtožen Assange, je grozno težko dokazat. Sevda, če gre za en sam primer. Za serijo pa bo vsako sodišče verjetno prej verjelo številnim žrtvam, kot zanikanju storilca. V primeru, da gre za podtaknjeno krivo obtožbo, pa se je enako težko ubranit, saj drugo dokazovanje, razen zanikanja navadno niti ni mogoče. In v primeru večih obtožb, tudi če so podtaknjene, nima obtoženec praktično nobenih šans, da bi dokazal nedolžnost in se mu zato splača izogniti sojenju, ali pa mu bo sodišče najverjetneje obesilo krivdo in ga kaznovalo. Če gre za podtikanje, je to zato dobro premišljeno. (In jest o tem, kaj se je zares dogajalo, nimam pojma in ne znam, niti ne mislim sodit)

  26. Sašec - 14.12.2010 ob 13:57

    No, končno. Človeka rado žeja po artikulirani misli in tole je bila predolga suša!

    Odličen zapis!

    Človekov značaj, kakršen je Assange, seveda ni danes nič novega, najdeš ga lahko za koraj vsakim vogalom – le ravno prav mora bit narcisoiden, da je lahko tako vehemntno pogumen. Njegov profil se mi izredno lepo pokaže v dialogu med senzibilnim človekom in butalčnim kretnom (njegov profil), ki takrat, ko senzibilneš zaupa misel kretenu, le ta zavpije : Hej, tole pa ni neumno! …Hja, seveda da ni….
    Dejstvo, na kakšen način je njegova poteza ubila ljudi(primer Afrike) me je, priznam, kar zmrazila. Čeprav živim v svetu Assangeov, me pač še vedno presune dejstvo, da lahko ena nepremišljena ambicija povprečneža naredi toliko sranja.

  27. Simona Rebolj - 14.12.2010 ob 14:47
    Simona Rebolj

    @zirosi:

    “tvoje argumentiranje ad hominem je povsem legitimno, vendar ostaja na nivoju logične napake sklepanja:…”

    Tega ne morem sprejet, ker je podtaknjeno. V nadaljnji argumentaciji ni nikjer oznanjeno, kje neki v svojem komantarju naj bi trdila kaj takšnega oziroma v takšni interpretaciji, kot jo kar sam namesto mene razlagaš. Moja poanta je popolnoma drugačna, poleg vsega pa še tvoja interpretacija po mojem mnenju vsebuje hudo logično napako v sklepanju in hudo nevaren nivo po mojem mnenju. Za legitimnost argumentov se mi pa itak jako fučka.

    “tudi če je bil Assangov edini namen, da z Maningovo pomočjo v spanju posili vse švedske device, to v ničemer ne spremeni tega, kar sta nam prinesla z razkritjem vseh teh dokumentov – niti vse možne negativne posledice tega ne morejo v ničemer spremeniti:”

    Pardon!!! Če se ne motim, podpiramo domnevne heroje zato, ker sklepamo na pozitivne in ne negativne posledice! Očitno pa obstajajo v neki mentaliteti, ki je tebi zelo blizu, heroji vredni čaščenja, ki prinašajo negativne posledice, a jih zasuvamo s konfeti, ker nič ne more spremeniti svetega bisera, ki je sprožil negativne posledice. Na tem mestu zdrava pamet odpove in kvečjemu v patološki verziji potrjuje tisto, kar sem zapisovala v prvem in drugem odstavku. Da očitno ljudem ne gre za vsebino in obče koristno konstruktivnost, ampak le za orgazmično konfetarsko sprostitev, pri čemer se tudi ljudstvu, enako kot oblastem, itak fučka za konsekvence. No, saj to tudi potrjuje enostaven vzpon s podporo ljudstev prenekaterih fanatičnih krvniških diktatorjev v zgodovini, ki so vedno napadli z osvabajajočimi enostavčnimi vsakemu bedaku bojda razumljivimi revolucionarnimi idejami osvobajanja in blaginje, ki so hoteli, da se proslavijo, seveda rezultate takoj in še prej, da bi uživali slavoželjne sadove svoje preproste ideje. Osebno pa podpiram pozornost in premišljenost, takoimenovan znanstven pristop novinarstva, jki ga bojda Assange reklamira, a ga ne vidimo po medijih niti v obravnavi depeš, niti ni opazit teh smernic v njegovih floskulah, niti ni dosleden pri tem, kadar njemu ne koristi (kako tipično), ampak če itak konsekvence niso pomembne, nima smisla, a ne.

    “seveda lahko lamentiramo o tem ali je neka resnica dobra ali ne ali je koristna ali ne (pri čemer je povsem jasno, da laž koristi predvsem tistemu, ki laže – le malokdaj ali nikoli pa tistemu, kateremu je namenjena), vendar s takim moraliziranjem ne moremo spremeniti tega, da je to resnica”

    Ravno lamentiranje o vzrokih in načinu, da bi resnico najbolje infoltrirali za dosego pozitivnega in koristnega cilja je bistvo!!!!!!! Kratkovrstični slogani, ki so podvrženi čustvenim vzgibom in reinterpretacijam resnice so vedno polje nevarnosti in hitre škode, ker ignorirajo edinstven pomen razumevanja stvari in posledično ustreznega obvladovanja ravnanja z resnico!!!! Kaj ti pomaga milo v roki, če je pač še vedno resnica, da je milo, če si nevedneži z njim umivajo usta in ga strežejo otrokom za kosilo, da bodo njihovi želodčki bolj čisti in zdravi.

    In zelo pomembno je, komu kakšna laž ali resnica škodi ali koristi. Ta opredelitev je izjemnega pomena, na kar je treba bit posebej pozoren, ne glede na to, kako je bojda večinoma. In tudi če laž tistemu, ki laže, koristi, še ne pomeni, da bo resnica sama po sebi žrtvi laži koristila. Pomembno je, KAKO je resnica implementirana v komunikaciji do žrtve laži, sicer lahko žrtev odreagira na afektiran način, s kakršnim sebi še bolj škodi in sproži še nove žrtve!!!

    In menim, da je skrajno neustrezno enačenje Assangevega delovanja z Manningovim, ker obstaja pomembna razlika. Manning je bil svoje dejanje primoran nekomu prepustit. Ni ga prepustil uradnim medijem, ampak Wikileaksu, ker je pravilno sklepal, da uradni mediji morda ne bodo tako željni s kotiranjem z resnico na plano na način, kot bi si Manning želel! Več verjetnosti se je kazalo, da bodo ravnali bolje aktivistično spletniki, ki se povezujejo po srečanjih tudi z drugimi aktivisti. Vendar je Assange prepustil usodo informacij uradnim medijem, ki počnejo točno to, kar Manningu niti komur koli drugemu nič ne koristi, aktivisti pa se ukvarjajo bolj z Assangeom kot z Manningom (in depešami). Assange je pa Manningu baje najel odvetnike, ki so baje precej neuspešni. Joj, kako prijazen stric, a ne?!!!

    “Resnica (z malo začetnico) je (poleg svobode) najbrž edini cilj, ki posvečuje sredstva;”

    Prosim?!!! S takimi izjavami le potrjuješ moje odraženo mnenje, da revolucionarji tipa Assange s svojim načinom sedejo na kurac in na pičke le mentaliteti popreproščenega in nevarnega fanatizma. Torej zelo verjetno večine, ki ima v sebi toliko nakopičenih neartikuliranih in nepredelanih frustracij, da komaj čakajo, da bi eksplodirali, predvsem z namenom, da bi eksplodirali, medtem ko so floskule o resnicah in svobodi le beden izgovor in potuha ne-umnosti in ne-sposobnosti.

    “če pogledamo, vso to Laž, ki je bila namenjena izključno zadrževanju nekega stanja, za katerega vsi vemo, kakšno je in da bi lahko bilo bolje, potem je naša pot do tega boljšega lahko opredeljena kvečjemu z resnico o tem, kakšno je trenutno stanje.”

    Pa o čem bluziš??? Česa pa prej nismo vedeli in zakaj se sprenevedate nekateri, da niste vedeli?!!! A ti ni jasno, da resnica očitno ni problem, ampak vprašanje, kaj in kako počet z njo. Resnica, ki se izkazuje med vrsticami, je kvečjemu v izkazovanju, kako se zlorablja resnico za še večjo apatijo ljudi v volji do resnične želje po premišljenem, nepristranskem in resnično dobronamernem delovanju, ki ne služi le osebnim interesom hormonalnih izpadov – torej večji želji po herojih, stadionih, skratka, bolj po igrah kot pa kruhu. Učit se je treba, pazit na lasten zgleden značaj in temu primerno delovat s ciljem po vsebinskih obče koristnih spremembah brez prioritete v lastnem zadovoljstvu, ker se velika osebnost itak nauči zadovoljstvo črpat iz svojih upravičenih dosežkov, ki so dosežki ne glede na to, ali so drugi sposobni ali voljni to sprejet in zaznat. Drugi pač niso absolutna referenca, kar so žal v zgodovini že neštetokrat dokazali. Zato si lahko tudi floskule o volivscih, ki imajo vedno prav, v rit vtaknemo oziroma še tega ne. konkretno in metaforično mišljeno seveda.

    @bp:

    O razmerju med Manningom in assangem nekaj v komentarju Zirosiju, da se ne ponavljam. Manning ni bil tako bebav, da bi računal na milost pred sodiščem, ravno zato pa je kotiral na aktivistični spletni medij in zagotovo ni pričakoval, da bo lahko klepetal predvsem z odvetniki o svojih tegobah. Če bi se tega namena in cilja nadejal, bi depeše posla direkt new York Timesu ali pa Guardianu ali pa vsem. Poslal jih je tja, kjer je upal na revolucinarne reforme, ki bi s tem v paketu lahko rešila tudi njegovo stuacijo in če se je v čem zmotil, se je v presoji o resnični revolucionarnih prioritetah Assangea, ne vem, če večine Wikileaksarjev, ker ne bi upala sodit o pravi naravi siceršnjih odstopov njegovih sodelavcev.

    Moja pozornost, kakor jo namenjam Assangeu (vzrok, način in namen so najpomembnejši) Assangeu je uporaba lika Assangea, ki preobilo pozornosti Že ima in vzbuja največ pozornosti. Vsebina mojega ukvajanja z Assangeom je v ukvarjanju z določenimi pojmi, za katere menim, da so pomembni za nas, ne za Assangea. Vsebina mojega ukvarjanja ni navijaškega značaja v smer samega Assangea kot prioritete. Osebno nikakor nisem namreč pristaš teze, da je že sama namenjena pozornost nečemu podpora nečemu in naj bi posledično popolna ignoranca nudila želene rezultate. To so zavajajoče floskule po mojem mnenju, ki spet skušajo zatirat najpomembnejša vprašanja o pomenu samega načina od kakovosti do nivoja obravnave česar koli že. Omenjena floskula namreč drži izključno na področju navijaškega ali hujskaškega pamfletarjenja in s takimi tezami se postavljamo v vlogo nekoga, ki samo ti dve vrsti obravnave pojmov pozna in priznava. Kar je grozno in skoraj že res blizu resnice o stanju stvari.

    Ja,saj gledam, kaj je Assange že sprožil. kaj pa drugega obravnavam v zapisu. Pike in vejice, ki jih izpostavljam,jih pa izpostavljam, ker se mi zdijo izrednega pomena za konsekvence sproženega.

    Sodne burke okrog suma posilstva bodo v vsakem primeru le burke, pri katerih nikoli ne bomo vedeli in zmogli biti prepričani, kaj se zadaj dogaja, zakaj tako in lahko samo veliko sklepali, kot sem zapisala že v uvodu zapisa. zdaj je že konec. Zato mene sodna burka v vsakem primeru sploh ne zanima preveč. Ne glede na to, kakšen bo epilog – če bo česa obsojen ali pa ne. Ravno zato so mene predvsem zanimali odzivi assangea samega, če že (in seveda medijska sramota, ki je sramotna v vsakem primeru – v kontekstu izkaza nadaljevanja manipulativne prakse namesto kakovostne obravnave in komentiranja, kjer je z argumenti vedno možno prepričljivo nastopat, brez da bi maličil ali prikrival dejstva). Odzivi Assangea so ne zanimali, ker je to edini material, ki ti ga pač sma oseba da. In odzivi, ki sem jih spremljala so bili takšni, da se je nanje udobno pripravil. Nisem upoštevala kakšnih izzahrbtnih mikrofonov sredi ulice, ko človek pred burekarno misli na potešitev lakote,pa ga zmotijo s hudo težkimi vprašanji. In njegovi odzivi so bili prekleto, ampak prekleto bedni in je skozi njih povedal marsikaj o marsičem drugem, kar mi niti najmanj ni bilo všeč. Samo to.

    Poleg že pojasnjnega, kaj in kako mi ni bilo všreč, sem dodala v zapis še opazko o Assangevem odporu do trivialnih tem. Oseba, ki izrazi, ko je sam vpleten, da so obtožbe o sumu posilstva trivialne teme, sicer mirno in z veseljem oplemeniti svet z brezveznimi depešami o tem, kaj si kateri politik misli o drugem z raznimi tabloidnimi pridevniki in zaznamki. Zanimivo, a ne?! Kot sem zapisala, smo očitno dobili novega diktatorja, ki nam bo celo pridigal in zapovedoval, katere trivialnosti in od koga so vredne pozornosti in katere ne … hehe … Jah, za crknit. Te vejice in pike se meni zdijo pač zelo pomembne. Najpomembneje pa seveda, da nobene obtožbe konkretno ni zanikal. ne vem, zakaj ne. Magajna jo je in prevzel odgovornost za svoje izjave. To je najmanj, kar pričakujem od osebnosti, ki želi moje zaupanje. Najmanj!!!!

  28. Simona Rebolj - 14.12.2010 ob 14:56
    Simona Rebolj

    @proletarec:

    Hvala za proletarski nasvet. Ne vem, od kod pa prepričanje, da se morda nomadskega fuka nisem prenažrla in je kvečjemu v tem problem, če že … hehe …

    @Sašec:

    O, lep pozdrav po dolgem cajtu spet!

    Ja, v bistvu so verjetno ti akti toliko bolj nepremišljeni, ker so premisleki in brezmejna skrb locirani v popolnoma drugo tarčo prioritetnih namenov in ciljev. zato nepremišljeno dejanje niti ni dojemano kot nepremišljeno, ampak kot nujna kolateralna škoda s strani nasprotnika kolateralne škode in zaščitnika šibkejših … hoho … Tipičen znak narcisoidnosti je itak ravno v tem, da je kolateralna škoda narcisa utemeljena, k. škoda drugih pa ne. Še en politik, ki maršira politikom “en face”. Le da je on zaenkrat še v stajlingu revolucionarskega heroja, kar pomeni, da se mu ni treba niti bedno kot politiki zagovarjat, kakšno vizijo je imel ob nastali škodi in kakšne so koristi, magari zločinske. Neverjetno.

  29. zirosi - 14.12.2010 ob 16:52

    @Simona Rebolj, če ne gre po imenu, bo pa s palico? (po svetu že spet hodi svetovni Zlobec no. 1 – en teden brez interneta in računalnika bi moral biti več kot zadostna kazen – če je kriv al pa ne)

    Temu, kar bi ti počela, se reče instrumentalizacija dejstev (oziroma resnice); v smislu, če že ne morem proti dejstvom argumentirati, jih je potrebno vsaj prikriti ali pa čakat, da se mi posveti, kaj naj z njimi sploh počnem? Vse skupaj precej spominja na neko zelo znano prispodobo:
    [Sokrat:] In zdaj ti hočem pojasniti razloček med izobraženimi in neizobraženimi ljudmi z naslednjo primero. Zamisli si, da ljudje bivajo v nekakšni podzemeljski jami, ki ima v smeri svetlobe široko odprtino. V njej živijo od mladih nog z okovi na nogah in vratu, tako da se ne morejo ganiti in morajo nenehoma gledati naravnost predse. Svetloba jim prihaja od ognja, ki gori visoko nad njihovimi hrbti. Med tem ognjem in prikovanimi ljudmi vodi zgoraj pot; vzdolž nje si zamisli nizek zid, podoben pregraji, ki si jo navadno postavijo glumači pred gledalci, da nad njo izvajajo svoje umetelnosti.
    - Zamišljam si, je odvrnil Glavkon.
    Ob tem zidu, tako si predstavljaj, nosijo [drugi] Ijudje razne predmete tako, da molijo prek zidu, na primer kamnite ali lesene kipe Ijudi in drugih živali, skratka, vse mogoče umetniške izdelke…
    Uklenjeni Ijudje so podobni nam! Kajti ne vidijo ničesar drugega kakor svoje sence in sence drugih ljudi, ki jih svetloba ognja meče na nasprotno steno votline.
    -[Glavkon:] Seveda, če vse življenje ne morejo ganiti glav.
    Isto velja za stvari, ki jih nosijo mimo njih?
    - Gotovo, tudi od njih vidijo samo sence. …
    Nasploh ti ljudje ne bi imeli za resnično ničesar drugega kakor samo sence stvari, ki jih je izdelala človeška roka.
    - Nujno.
    In sedaj pomisli, kaj bi bilo z njimi, ko bi se osvobodili, odvrgli okovje in se otresli nevednosti. Lahko bi se zgodilo samo to. Ko bi bil kdo od njih osvobojen in prisiljen, da takoj vstane, obrne glavo, zapusti svoj prostor in pogleda proti svetlobi, ko bi pri tem občutil bolečino in zaradi svetlobnega blišča ne bi mogel gledati stvari, katerih sence je prej videl – kaj misliš, da bi odgovoril, če bi mu kdo rekel, da je prej gledal samo prazne ničevosti, zdaj pa da je bliže resničnosti in bolje vidi, ker je njegov pogled obrnjen k resničnim stvarem?…
    In ko bi ga prisilili, da gleda v svetlobo, bi ga zabolele oči. Zato bi se hitro obrnil spet k stvarem, ki jih lahko gleda, in bil prepričan, da so le-te jasnejše kakor to, kar mu zdaj kažejo.
    - Gotovo bi tako storil.
    In ko bi ga kdo od tod s silo odvlekel k težko pristopnemu izhodu in ga ne bi prej izpustil, dokler ga ne bi pripeljal na sončno svetlobo, bi ga to gotovo vznevoljilo in mu prizadejalo muke. In ko bi prišel na sončno svetlobo, bi imel oči polne blišča in ne bi mogel spoznati nobene od stvari, ki jih imamo mi za resnične.
    - Nikakor ne bi tega zmogel, vsaj ne takoj.
    Navaditi bi se moral, mislim, na svetlobo, če bi hotel gledati predmete tu zgoraj. V začetku bi najlaže prepoznaval sence, nato zrcalne predmete Ijudi in drugih stvari v vodi, pozneje nje same. Stvari na nebu in nebo samo bi laže opazoval ponoči ob svetlobi zvezd in lune kakor podnevi ob soncu in njegovi svetlobi. …
    Nazadnje pa bi lahko gledal ne le podobe sonca v vodi ali na kakem drugem predmetu, temveč sonce samo na njegovem prostoru in takšno, kakršno je. …In potem bi lahko prišel do sklepa, da je sonce tisto, ki določa leta in letne čase, ki vlada vsemu vidnemu svetu in je počelo vsega, kar je moč videti. …In dalje! Ko bi ga zdaj spomnili na njegovo takratno znanje in na sojetnike – kaj misliš, ali se ne bi čutil srečnega zaradi te spremembe in se mu ne bi smilili tisti, ki so še ostali tam? …In potem še to premisli! Ko bi se tak človek znova vrnil v podzemeljsko jamo na svoj stari prostor, ali mu ne bi bile oči potem, ko bi prišel s sonca, zapolnjene s temo? …In če bi uklenjene poskušal osvoboditi in odpeljati v gornji svet, bi ga ubili… (Politeia 514a517a).
    ~ Platon: Država, prev. Jože Košar, DZS, Ljubljana 1979, str. 236-238.

  30. ?,,,="."=,,, - 14.12.2010 ob 17:12

    @simona

    hvala za vse ad hominem, vendar me res ne zanimajo. wikipedia pač pusti precej drugačen vtis kot tvoje nabijanje. primerjaj samo tvoj opis njegove prve obsodbe zaradi vdora (omenjam ker iz tega potem še kasneje izpeljuješ njegov značaj) in tistega na wikipedii.

    če v meni vidiš assangeovega oboževalca, ker se mi zdi wikipedia bolj verodostojen vir kot tvoji površni vtisi od tu in tam je to pač še en tvoj površen vtis. mogoče pa so tu ti bežni vtisi tu pač vse kar imaš in da ti ni jasno, da assange pač ne bi bil tam kjer je če bi bil zgolj bimbo ki bi skrbel zgolj za lastno promocijo in pohoto. in wikipedia pač to pokaže, tvoj pamflet pa ne.

    je pa zabavno da mi očitaš odločenost braniti assangea, ko si ti očitno dosti bolj odločena braniti svoj negativen konstrukt. glede branjenja oboževanega idola pa se spomni na svoje apologije ayn rand, so odličen primer … ayn rand (the greatest thinker alive) je tudi lep in dejansko dokumentiran zgled avtoritarnega narcizma, kar sicer očitaš assangeu. sicer je več kot možno, da je kriv obojega, vendar bi ti bil hvaležen za kakšen zanesljiv vir. ne bom pa iz ošabnega kota njegovih ustnic na video posnetku sklepal na globino njegovega moralnega propada …

    res zabavno pa mi je to objektivistično sklepanje v ravni črti od vrha assangeovega kurca do vrha njegovih ciljev in dometa. tu pač ni neprekinjene, kaj šele ravne črte, kot verjetno tudi dobro veš. zato tudi moja opazka o tem, da lahko assange lahko zaradi mene fuka koale …

  31. bp - 14.12.2010 ob 17:16

    @Simona: pa ti resno misliš, da je v trenutni popularnosti piskanja in puščanja tajnih informacij bistveno, ali je J.A. serijski posiljevalec, nomadski fukač, narcis, naivnež, plejboj ali je artikuliran, naiven, kreten in kaj vem kaj še?

    druga možnost je, da je (so pobje, med njimi tudi J.A.) slučajno uletel(i) v trenutek, v katerem so se že pred tem rojevale po tri v vseh pogledih povsem neverjetne teorije zarote na dan, pa je bilo število ljudi ki so jim verjeli presenetljivo. in ljudem se (sicer vedno) zdi, da gre svet v maloro in jih nadvse zanima, kdo jih krmari tja in zakaj. v nekaterih trenutkih pa je to še posebej izraženo.

    razveseljivo je v vsakem primeru, da so nas imeli namen depasivizirati. in uspeli so dobiti pozornost, zdaj ko imajo našo pozornost, ko bi mi lahko postali kaj bolj aktivni in razumni (malo sutra) pa se dogaja kaj? ukvarjamo se z njim, namesto našim odnosom do sveta (to celo nehote). in pri tem niti ne rabimo niti več, ne vem, Žižkove pronicljivosti, da opazujemo, kako prav nihče ne ve, kam naj bi šli. (tisti na poveljniškem mostičku tako kot mi špilajo poker za plastične žetone, ali pa se kregajo med seboj za pasja jajca. vsake toliko koga zamenjaja kdo drug in igra se nadaljuje precej nespremenjeno.) kar pomeni, da moramo spremeniti pravila, za to pa je tudi koristno poznat okvirje v katerih poteka trenutna igra. tu pa so, poleg vsebine vseh objav, recimo bolj zgovorni tudi recimo razni odzivi ameriških firm na trenutno dogajanje, pa vse novitete, ki jih omogoča internet in podobni drobni detajli, kot pa Assangeove značajske posebnosti.

  32. ?,,,="."=,,, - 14.12.2010 ob 17:24

    @simona

    ps. dobršen del tvojega zapisa je posvečen zatrjevanju da so kolateralna škoda počenega kondoma, pobegle depeše in daljinsko vodenega izstrelka (podprtega z tajnimi depešami) konec koncev eno in isto. pač niso.

  33. ?,,,="."=,,, - 14.12.2010 ob 17:31

    @bp

    my thoughts exactly. zato v zapisu tudi pogrešam vsaj nekaj uvida v assangeovo ideologijo (če se že moramo pogovarjati o njem in ne recimo o tem, zakaj je superstar vodja pri takšni anarhistični organizaciji precej mimo). mislim, assange ni naslednji mesija in povsem brez veze je ugibati ali je vreden zaupanja. nihče na poziciji moči ni vreden zaupanja, pa če fuka etično ali ne. power corrupts etc.

  34. ?,,,="."=,,, - 14.12.2010 ob 18:19

    @simona

    da se še preventivno bolj natančno izrazim, preden bom neizogibno obtožen zavajanja :) moti me da govoriš o iskrenosti in kolateralni škodi kar vseprek in to pomešaš z assangeovim značajem kot utelešenjem in metaforo. prikrivanje pokola in prikrivanje nečesa v sivi coni sporazumnega seksa ni primerljivo in ni ista metafora.

  35. bp - 14.12.2010 ob 19:02

    @?,,,=”.”=,,,: meni se zdi, da assangeova ideologija ni kaj dosti bolj pomembna, kot njegova osebnost, tu ne gre za organiziranje fronte, ki bi kaj takega rabila, ampak prej za mazaške akcije, ki pa so med množico podobnih dosegle izjemno velik odmev. zakaj je temu tako, mi je bolj zanimivo, na to vpliva tudi osebnost, kot tudi ideologija, ampak v dosti večji meri pa sama vsebina objav in svet, ki se nam skozi le te kaže.

  36. ?,,,="."=,,, - 14.12.2010 ob 19:42

    @bp

    Assange in njegova osebnost bi mi bila pomembna le, če bi mislil, da organizacija kot wikileaks lahko funkcionira le z zvezdniškim frontmanom. Ne mislim tega, prej nasprotno. Linux mogoče potrebuje Torvaldsa, anonimno (trenutno Tor :) omrežje pa potrebuje le steganografijo in verodostojen filter neumnosti, kar so trenutno mediji, ki objavljajo depeše, kasneje gotovo nekaj drugega. V nobenem primeru to ni Assange. Ta sicer ni nek brezveznik, ni pa v okviru svoje tehnokratske subkulture nič posebnega. Opozarjam recimo na njegov jezik, ki je tehničen: govori o grafih, omrežjih etc. Pač geek superstar.

    Ideologija mi je bolj pomembna, saj izhaja iz hekerske kulture (tako v izvirnem pomenu besede hacker kot v kasnejšem medijskem black hat popačenju) in bo ostala tudi potem ko se Assange (brez vsakega dvoma) izkaže za manjše zgodovinsko razočaranje. Res, če bi bil Assange zvest svoji ideologiji, ne bi hotel biti zvezda … Če mi ne zameriš povzetka:

    Assange calls for a different approach to thinking about western state power, something he refers to as an “authoritarian conspiracy”. In a manner akin to the French philosopher Foucault, he discusses how power and resistance go hand-in-hand, stating that conspiracy strengthens authoritarian power by hiding the effects of raw power. He likens the structure of an authoritarian conspiracy to that of a plank of wood embedded with nails, which are connected by lengths of twine. In this analogy, the nails represent the conspirators, and the twine represents communication links. Furthermore, the width of the twine indicates the strength of the information flow. No twine, no conspiracy.

    He argues how these authoritarian conspiracies rely on steady streams of viable information, and without it they cease to function effectively. Assange discusses ways in which these information flows can be disrupted, going so far to even refer to the use of assassination. Yet he clearly states that cutting the head of the Hydra will not kill the beast, as even if a vital communication link is broken the conspiracy of power will continue.

    Instead Assange believes that the system can only be forced into change by diluting the importance of the information that it relies so heavily upon. By publishing the classified information, Assange aims to coerce the system into a state of paranoia, which would theoretically lead to a reduction of conspirators, and therefore lead to a smaller network of information. As Assange writes, “an authoritarian conspiracy that cannot think is powerless to preserve itself against the opponents it induces”.

    Torej nič posebej novega, vendar vsekakor dovolj premišljeno in ustrezno aktivistično. Tako da si zasluži premislek ta ideologija odprtosti, ne pa mogoče Assangeova mimika.

    No, v bistvu mi je Assange sam po sebi zanimiv le iz enega stališča: zakaj toliko ljudi čuti potrebo razpravljati o njem kot o superzvezdi in kako prek tega realizirajo neke svoje neuresničene potenciale :) To velja za oba vidika: fenovskega in zaničevalnega.

    Rekel bi samo še nekaj o Keniji: nekoga ki razkrije informacijo je absurdno primerjati z nekom, ki ukaže pokol. Assange tu nikakor ni v konfliktu z svojimi načeli, niti niso načela protislovna. Ideja je da bo leak pripomogel k rušenju koruptivnega režima. Kot Assange sam pravi (seveda na tem blogu neomenjeno :/)

    “On the other hand, the Kenyan people had a right to that information and 40,000 children a year die of malaria in Kenya. And many more die of money being pulled out of Kenya, and as a result of the Kenyan shilling being debased.”

  37. ?,,,="."=,,, - 14.12.2010 ob 20:33

    ps. se opravičujem, Assangeova apologija kenijskega razkritja je bila omenjena na tem blogu, v prevodu. se pa ne morem strinjati, da je šlo le za floskulo in kolateralno škodo samopromocijo. Prikriti informacijo bi pomenilo sodelovati v prikrivanju koruptivne diktature, kar spet ni ravno etično. In kdo bi v trenutku njene izdaje lahko sploh predvidel posledice ?

    Mislim da je zgražanje nad neodgovornostjo in pripis vsega Assangeovi samopromociji na račun ubogih Kenijcev tu zelo easy way out, , ki ne pove ničesar. Še posebej, ker so tovrstna prihodnja nevarna razkritja neizogibna (tehnologija pač) in bo enostavno nemogoče pokazati s prstom na konkretno osebo.

  38. Vanja - 14.12.2010 ob 21:43

    beatnik?

  39. Vanja - 14.12.2010 ob 21:47

    Simona, odgovorim kasneje, pogrela me je tvoja obtožba, da sem za naše, mi lahko definiraš kdo za vraga naj bi ti naši bili? s kom sem prolifirana in kdo so moji botrčki oziroma kot mi je že očital džubre, kaj so mi povedali strici?
    jaz sem za naše samo v smislu da sem za moje—my set of belief system which again it ain’t rooted into anything permanent and quite ready to be changed if my “heart” for the lack of better word- is convinced so.

  40. Simona Rebolj - 15.12.2010 ob 00:33
    Simona Rebolj

    @zirosi:

    Ja, glede na nomadsko privzgojeno naravo verjetno v zaporu še toliko bolj zelo trpi.

    Ne obstaja le lepa romantična zgodba osvobajanja, kjer oči zgolj malček oščemijo, preden se privadijo soncu, potem smo pa vsi srečni, ker ne čepimo več v luknji. Neromantizirano verzijo takovrstnega eksperimenta obravnava na primer letošnji liffovski nagrajenec, grški film Podočnik. Kako ujetniki poznanega sveta ustvarijo fantazme in te fantazme resnično povratno vplivajo na dogajanje pri prestopanju v širši svet s prečiščenimi resnicami. In pot je prekleto trnova, nevarna in lahko srhljiva. Seveda je lahko tudi lepa. Ampak ravno zato sem polemizirala o načinu in izpostavljala pomembnost načina!!!

    ?,,,=”.”=,,, :

    V enem izmed nanizanih komentarjih kar sam opozoriš na neke preventive, preden boš obtožen zavajanja, ker itak veš, da zavajaš. In ja, zavajaš. To je pa nečastna in brezkurčna komunikacija. Skratka, brez veze me utrujaš.

    S to jebeno wikipedio nabijaš samo za kaos, kot bi mi serviral težke filozofske citate v demanti, in ker seveda samo v tri pizde smetiš seveda ni jasno, kaj neki naj se ne bi skladalo z jebenim tipkovjem v populis podatkovni bazi? Si našel kakšno dezinformacijo v zvezi z Assangevim prvim hekerskim vdorom? Nisi. Ker ne obstaja. Te motijo moji komentarji ob tem? Tvoj problem in če ne znaš vsebinsko komunicirat o njih, je šebolj tvoj problem.

    In še eno idiotsko zavajanje o mojih domnevnih apologijah Ayn Rand opremljeno s podtikovalskim citatom the greates thinker alive, kar bi moralo izpast, kot bi jaz kaj takega zagovarjala. Ali si primitivno aktivističen v tem primeru, da se spuščaš na tako pobalinski nivo ali pa zabit. V zvezi z Randovo sem osebno obravnavala predvsem, ja, zelo podobno kot v tem primeru, zavajanja, ki sem jih opazila in so se spopularizirala na skrajno bebav način in bila v kontradikciji z njenimi mislimi. To je vse. Nič v zvezi z za ali proti, razen le in izključno na določenih mestih. Sicer pa niti slučajno ne gre pri meni za največjega misleca ali kaj podobnega, vsekakor pa za fenomen (predvsem z medijskega aspekta), večji fenomen od Assangea, ja, to pa ja. Zastopnica njene idologije pač nisem, saj dokazljivo nisem malikovalec kapitalizma in še manj tega, kar se pojmuje pod neoliberalizem, zato bi bila težko kakšna posebna oboževalka Randove, čeprav so neke določene teze vsekakor bile omembe vredne, ampak mene so itak zanimale reinterpretacije in vzroki za to?!!! Ker zadeva je še bolj zakomplicirana, antikomunistka in teoretska ustoličevalka kapitalizma, prostega trga itd. je v najbolj popularnem romanu, ki je potrjeval njeno filozofijo itak, ironično, ustvarila skupnost, ki na v ključni shemi in moralki spominja prej na komunizem kot na kapitalizem. Zanimivo, a ne? Samo ena razlika je … da njen veliki vodja ni bil diktator, ampak, pazi, pazi … Heroj!!! Romantičen heroj, ki so šli vsi za njim ven izpod okov zlagane, kradljive države – oblasti. Ayn Rand bi želela Assangea brez dvoma spoznat in ga vključit v svoj krožek. In ob vsej hajki nad Randovo, se je Ameriki zgodilo točno to, le da ne v prečiščeni, ampak še mnogo slabši obliki. Med posmehovanjem so pa še Obamo izvolili, ki je bil s čikago bojsi na ti, tam pa ravno duh Randove živi. Polno ironij in kontradiktornosti na videz, a ne. Pa niso, ker gre vedno za isto, za neslutene kontra učinke neresničnih in napačno interpretiranih zaznav. Včasih zanalašč, zaradi tendenc, včasih z dobrimi nameni, ampak vedno se maščuje. Tako kot bo tudi tole z depešami učinkovalo prekleto drugače, kot bi si želeli, ker se zadevi ne streže preudarno inz razmislekom, ampak po aktivistično, s srcem itd. Oh, kako lepo se sliši. No, mene ponavadi ravno to in samo to zanima. Lupljenje čebule prepoznavanja vzrokov, več vplivov in posledic. Tebe, vem, ne zanima nič kaj dosti, tole sem zapisala bolj iz dobrohotnosti, če bi te morda kdaj kaj zanimalo.

    In v primeru Kenije je pomemben poudarek na Assangevi intepretaciji in doživljanju same poteze. Si slep, gluh??? Izgovor, da bi v primeru nereakcije postal sodelavec diktature, je poceni. Ne obstaja samo reakcija in nereakcija. Tudi zdaj namreč sortirajo in izbirajo informacije. Baje!!! Kako neki le???

    In res škoda, no, da mi prihajate gnjavit zaradi tega hekerskega bleferja sami komentatorji z grdimi hibami.

    @bp:

    “pa ti resno misliš, da je v trenutni popularnosti piskanja in puščanja tajnih informacij bistveno, ali je J.A. serijski posiljevalec, nomadski fukač, narcis, naivnež, plejboj ali je artikuliran, naiven, kreten in kaj vem kaj še?”

    Kot si že odgovoril komentatorju ?,,,=”.”=,,,, ki se antipatično spakuje s temi znakci, vse, kar si naštel je bistveno, le da kaj manj, kaj pa bolj in seveda zelo pomembno, da je ustrezno implementirano v portret, ki pove, kaj lahko pričakuješ. Najhujše obtožbe na danem spisku bi bile serijski posiljevalec, narcis, naiven in kreten … haha …

    V stanju trenutne popularnosti, kot si zapisal, je seveda z vidika upanja manj pomembno, ker je večina že odločena – kot sem zapisala v prvih dveh odstavkih, odločeni predvsem na podlagi, da jim se diže. Ker kakršnih koli drugačnih utemeljitev, kaj šele konsekvenc na spregled ni. Eno samo afektirano navijaštvo, pri čemer depeše sploh pomembne niso. No, pa saj tudi nimajo za kaj bit. To je pičkin dim v primerjavi s priložnostmi za razburjenje, ki so se že odvijala in tudi s resničnimi heroji. Zame je že nek naš Brecelj petnajstkrat bolj pomemben in večji heroj. Na primer. Veliko je tvegal in prekleto malo je plačan za to. Nobeni bogatuni mu niso za to metali cekine na odprte račune v podporo, žal se pa tudi noben revolt proti zdravstvenim lobijem, iti zbornici, ni zgodil. Tako se godi tudi sicer na svetu in paralelno z Assange primerom, pri čemer pojma nimam, kaj tisti bojda zagnan aktivističen folk dela pred čuzo in ne divja raje proti Pentagonu, ki jebe Manninga. Preprosto zato, ker je Michaelu Jacksomu salutirat lažje in bolj fensi.

    In mediji. Svež današnji primerek hipokrizije. V vseh informativnih oddajah moramo gledat eno in isto odvetnico Zidar Klemenčič, ki nam pere glavo s svojimi izjavami. Zakaj samo njo? Je abonirana na ta primer? Odgovor je očiten. Ker sesuva navijaške floskule in vsi novinarji to hočejo. Ampak pazi!!! Gospa je odvetnica. Temu primerno se pričakuje zadržana retorika, kakor nam jo servirajo odvetniki, ki so na trgu in se jih plačuje za pravico (družbena sramota), kadar branijo svoje sumljive kliente. Vedno zavračajo prejudiciranja in se zgražajo nad takšnim postopanjem, če obtožnica še tako bizarno izgleda in odvetnikove poteze še tako čudaške. Zdaj si pa gospa Zidar drzne podajat kar sodbe, da je ta proces farsa in da očitno tudi Švedska ni imuna na politiko. Ženska mirno celo komentira obtožnico na podlagi informacij, kakršne imam jaz in vsak od nas, če malo surfa po netu, no, pa še malo zamolči omembo fizičnega nasilja. Hočem reči, da je Vanja na tem mestu, pa ji ni treba, ker ni odvetnica, komentirala relevantno, da se taka uporaba fizičnega nasilja težko dokazuje in je velik poligon sklepanja, kaj in kako se je res dogajalo, je šlo bolj za strast in piskajoče upiranje ali za konkretno f. nasilje. S tem se strinjam, gospa odvetnica pa naj bi bila zadržana kot pričakuje do sebe, ko brani nam sumljive kliente s farsičnimi procesi, a ne. Če bi o njenem primeru kdo takole blejal kot lahko forumaši, bi zelo verjetno slišali o tistem, kako javnost nima vpogleda v spis, a ne, kaj šele stika s klienti. Hej, če bi manipulirali s frazami in se hoteli smešit, bi lahko kdo nakladal na nasprotni strani, da je Švedska pač bolj občutljiva na seksualne prestopke, saj se konec koncev po zakonu razlikujejo tudi po tem, da preganjajo uporabnike plačanih spolnih storitev … hehe … Gospa potem še prodaja fraze o tem, kako žalostno je takšno napihovanje, medtem ko bi v običajnem življenju pri navadnih smrtniki tak in še mnogo hujši primer suma posilstva padel takoj. Iste kozlarije kot pri Baričevič aferi. Nerazumevanje, da elite v kakršnem koli smislu nosijo več odgovornosti do zglednega profila v družbi in je tudi prav, da so bolj ostro obravnavani kot navadni smrtniki. Ti naši bedaki pa propagirajo kvečjemu večjo nedotakljivost elit. V zvezi z elitami že itak nismo enaki pred zakonom, ker si elita lahko kupi Zidar Klemenčičevo, ki rada moralizira in se gre celo filozofijo, kadar ji pač paše. In to še ni vse. Ta gospa na primer je zagovornica zdravniške zbornice, ki nastopa tudi proti družini Nekrep. Ja, ja, bo rekla moralistka, vsak ima pravico do obrambe. A, bejž, no, in kaj je zdaj ona, še pro bono odvetnica za Assangea na slovenskem teritoriju? No, skratka, mene bi bilo sram in nikoli ne bi prevzela obrambe odvetniške zbornice pod Kalanovo, ker je njihovo procesovanje še predvsem v primeru Nekrep navadna farsa!!! Ampak taka farsa ima hude posledice, moralne in konkretne. In še njen mož je predsednik protikorupcijske komisije, ki bo zdaj prevzela primer sumljivega kadrovanja v tem primeru in se bo bojda moral Klemenčič umaknit!! Ja, kam se bo pa umaknil? Pod mizo? Medtem pa je tale primerček z assangem in tele seksi igrice pičkin dim!! Ampak ravno zato, ker je pičkin dim tudi z drugih aspektov, razne “pičke” tako rade regljajo na način, na kakršen sicer ne regljajo, kadar ni v skladu z njihovimi cilji. Bruh!

    Kje je bila Zidarjeva, ko se je dogajala resna farsa s Smolnikarjevo na sodišču in smo res vsi točno vedeli, kaj se je dogajalo in za kaj je bila obtožena!!! In je bila farsa, ja. Na primer. Hotela sem le poudarit razliko, ne da bi manipulirala s štetjem, kdaj in koliko se je kdo oglasil, ker je seveda to tudi stvar vabil v “polemične” farsične informativne oddaje.

    No, in te zadeve so meni pomembne. Samo način. Vse to namreč kaže, kako delujejo ti družbeni aparati in predstavniki tudi sicer. Taki simpl primeri, kot je tale orgija z Assangem to samo toliko bolj jasno pokažejo, ker so že sami po sebi precej preprosti in se vse odvija zelo hitro. Kažejo pa na siceršnji nivo in način operiranja. Samo to.

    In ne, ne strinjam se … seveda je pomembno tudi vse to, kar si omenil, ampak zmaga vedno značaj oziroma efekt, ki ga ima nekdo ali nekaj na občinstvo in kaj si te osebe potem v nadaljevanju privoščijo in si lahko privoščijo. To mnogo bolj kroji pota zgodovine kot odzivi ameriških firm. Ta del bo namreč potekal nemoteno. Brez skrbi. Razen če bo šla “Assangeu” (tukaj mišljeno tudi druge avtoritete, ki jih povprečno ljudstvo izbere za to vlogo) kakšna posebej na kurac in bo pridurhal na plano. No, dokler ne bo pozabljen ali že zapisan v zgodovino s pomočjo popisovalcev. Vedno je predvsem to pomembno. V konsekvenci in izplenu. Žal. Tudi RTV referendum bi zlahka zmagal, če bi imeli boljši piar z bolj popiš osebnostmi za ciljno publiko. Bašič Hrvatinova in tisti gospod z ministrstva to pač nista. Je bil pa Grims popolnoma pravi za tisto ciljno publiko, na katero so ciljali. In tako je na veliko žalost z vsem!!! To nam kroji zgodovino, okrog pa same manipulacije in večno zatirano ljudstvo od osnovne šole dalje (ostajamo tumpasti in prekleto se moramo matrat, da nam postane kaj jasno).

    In vljudno bi prosila, če lahko ne omenjaš še Žižkove pronicljivosti, ker imam že Assangeve več kot poln kufer in se bomo čist’ spičl v vojni tja do leta 2015 pod istim zapisom … hahaha ….

    @Vanja:

    Malo verjetno, da bi bil beatnik.

    Oprosti. Ni bilo mišljeno obtožujoče, samo pogrela si tudi ti mene, ker si v ospredje postavila pač svoj odpor v zvezi z Ameriko, pa Kinga kot trobilo itd., o čemer se pa meni ni ljubilo razglabljat, ker menim, da v tistem primeru ni bilo pomembno, ali bi ga vprašal enako popokapetl, Simona, Vanja ali pa King. In se mi ni zdela umestna avtomatistična degradacija na podlagi osebe, ki je vprašanje postavila, ker bi ga v tistem primeru in okoliščinah vprašal vsak enako. “Tvoji” torej ni bilo mišljeno v smislu kakšnih botrov, ampak bolj ideološko.

    No, ampak jaz sem že ohlajena in upam, da se boš ohladila z mano, pa greva naprej novim izzivom naproti … hehe …

  41. zirosi - 15.12.2010 ob 05:44

    @Simona Rebolj, takoj, ko začneš problematizirati način, se ujameš v pravila, ki so jih postavili drugi, osnovni namen teh pravil pa je to, da se nikoli ne bi nič spremenilo in da celotna igra poteka tako, kot so si jo zamislili (pri čemer so sebe iz teh pravil izvzeli – pravila so napisana in veljajo predvsem za vse ostale).
    Hekerji so v teh časih eni redkih, ki so to dojeli na sistemski ravni: nekatera pravila je mogoče prekršiti, nekatera pa zaobiti. Vedno pa so posledice, ki so tudi neprijetne. Če te ustavijo neprijetne posledice, potem pač igraš po pravilih in si znotraj ter zavestno vzdržuješ stanje, ki ga pravzaprav nočeš. Dejstvo je, da si “gospodarji Univerzuma” ne bodo dovolili vzeti svojih oblastniških privilegijev in da so za to pripravljeni storiti vse (ti ne bi na oltarju svobode žrtvovala nobene device, hekerji bi jih samo nekaj, gospodarji Univerzuma pa vse).

  42. ,,,="."=,,,? - 15.12.2010 ob 11:47

    @simona

    še več ad hominem in izmikanja, kako lepo. bye.

  43. bp - 15.12.2010 ob 15:02

    @?,,,=”.”=,,,: uredu, vsaj mene si uspel prepričat, da so uspeli A.& Co. artikulirat to, kar počnejo, v nekaj povezanega, smiselnega in razumljivega. Ostane pa še tisti del pripombe, da A. pač ni mini Lenin, niti te vloge ne prevzema anonimni kolektiv, ki bi znal izkoristiti razmere tudi za kakšno koristno spremembo.

    @Simona: Fenomen wiki(&other)leaks je po mojem veliko širiši od J.A., mislim, da ga ne bo mogla ne prekriti, ne usmerjati osebnost J.A. Celo odcepitev Schmitta še ne pomeni, da divide et impera tukaj zmanjšuje udarnost in moč curljanja raznih neprijetnih informacij v javnost.

    Bolj zanimivo je, ali spustit v medije vse informacije, ali samo nekatere, recimo samo tisto, kar pove gospa Zidar Klemenčič. In ga. Zidar se pojavlja v vseh medijih predvsem zaradi mene (inu meni podobnih: včasih tam nekje ob polnoči, ko pridem domov in naredim en ekspresni krog po priljubljenih kanalih z maksimalno hitrostjo, benti digitalno tv, je ravno zadosti frišna in televizična, da mi pritegne in zadrži pozornost kakšno minuto, tja do prvega bloka reklam, kot je tudi treba, nč hudga, če zraven tudi kaj preklinjam ali pisano gledam :-P p.s. ob začetku procesa proti Smolnikarjevi pa je bila Zidarjeva najverjetneje nekje sredi študija na pravnem faksu)

    Nekako nisi videti navdušena nad objavljanjem vsega, kar ima lahko tudi kakšne ne prav prijetne posledice, ne nad urejanjem, ki dopušča samo eno (kao varno) in zelo omejeno mnenje in tudi tvoje zapise vidim pogosto kot poziv k boljšem vrvohodstvu, ki bi uspelo obdržati ravnotežje med različnimi vrstami neumnosti. Ampak ko včasih berem kakšno refleksijo recimo g. Giacomellija, kot medeđerja, pa g. Žerdina kot urednika, ki je nekaj dal skozi in na koncu še najbolj znanega časopisnega komentatorja, g. Crnkoviča, pa se mi zdi, da ti ljudje ne razumejo niti svoje panoge, svojega posla, svojega poslanstva, svoje dodane vrednosti, kaj šele da bi jim zaupal, da se lahko pravilno odločajo namesto mene. Zato mi je odprtost všeč. Da politike, meneđerjev gospodarskih družb inu podobnih niti ne omenjam.

  44. Horizont - 15.12.2010 ob 15:38

    @Simona, bp, =”.”=?

    Mogoče malo izven konteksta, pa vendar…

    bp(citiram): Pri tem je Assange pomemben kot iniciator, vseeno je ali je manipulator za lastno slavo, ali naivnež z dobrimi nameni, vendar daleč od tega, da mu je zdaj treba zato gledat v vsako piko in vejico, tudi če ne napiše več kaj dosti ali če od zdaj naprej blebeta same neumnosti, je po mojem veliko bolj bistveno tisto, kar je (skupaj z mnogimi drugimi, anonimnimi) že sprožil.

    =”.”=?(citiram): Pa še: zaradi mene lahko pride na dan tudi da Assange zlorablja koale in bo zaradi tega izpadel kreten na Larry King Live. Iz tega ni mogoče izpeljati popolnega uničenja njegovega značaja, kot očitno misliš da se da iz počenega kondoma in nemogoče zahteve po popolni človeški integriteti, od genitalij do glave.

    Družbene spremembe je res težko sprožiti, tu se popolnoma strinjam z bp. Zakoni in uzance so pač napisani tako, da ščitijo vzpostavljeni red in se branijo sprememb. Vendar pa se mi ob zgornjih citatih (ponovno) zastavlja neko vprašanje iz domačih logov. Pred kakšnim letom dni sem se zapletla v precej vročo debato na temo Bavčar-osamosvojitev Slovenije-tajkunstvo. Če se ne motim, sem bila ogorčena nad vojnimi pohodi roparskega barona, ki je precej osiromašil primorsko gospodarstvo, potem pa… Potem me pa sodebater opozori, da Bavčar je pa ja osamosvojitelj in kot tak ima (najbrž?) pravico, da si kaj tudi vzame. Koliko je torej za mene vredna samostojna Slovenija?

    No, moram reči, da se mi je skoraj zaletela tista pijača, ki sem jo pljuckala. Jaz sem namreč tako naivna, da bog pomagaj… in v mojih romantiziranih predstavah se heroji osamosvojitve svetijo v najbolj beli belini hehehe. Bavčarja, zaradi vseh nakopičenih bolj ali manj dvoumnih poslov in kvazi dosežkov, sploh nisem več držala na »piedestalu osamosvojitve«. V povezavi z njim se mi je furt vrtela neka pesmice od Iztoka Mlakarja: »Veš Gvido, mlad politik je glih tak ku mlado prase,
    je mičken, luštkan, zlat ga ni nankar za en par klobasc, ma hitro pole ka ga človk h koritu v štalo nese,
    zredi se, usmradi se an rata z njega velik prasc…

    Ampak, nekaj mu pa le priznam: v ključnem momentu je skupaj z nekaterimi kameradi zmogel organizirati tista zborovanja na Roški. Reklo se je (karikiram): tega in tega dne ob tej uri, se bomo na Roški začeli zbirati zavedni Slovenci. In so se! Torej, podan je bil akcijski plan.

    Prav to mene osebno nekoliko moti pri Wikileaksu oz. njegovemu frontmanu Assangeu. Namreč: odsotnost akcijskega plana. Informacije so se razkrile. Super. Zaradi tega razkritja je najbrž marsikdo nasrkal. Tudi marsikdo, ki ni nosil krivde. To je zelo slabo in obžalovanja vredno. Kaj bo pretehtalo v zgodovinskem smislu, kjer se itak zelo rado pozabi na kolateralno škodo, ne vem. Morda je bolj od tega zanimivo vprašanje: kakšno korist bomo imeli od teh razkritjih prebivalci globalne vasi? Na žalost si jaz ne obetam ravno neke revolucije. Zakaj tako cinično? Kot sem že v prvem postu napisala, nič takega ni bilo povedanega, kar ne bi že prej slišali. Pa se nismo nič zganili! Tudi primer Manninga živo kaže, da se v fundamentu ni spremenilo nič. Se je organiziral večstotisočglavi shod pred Pentagonom, Belo hišo? Ma, kaki! Se spomnite učinkovitosti akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu? Takrat se je točno vedelo, da se 17.4. puca vse živo. In odziv ljudi je bil fantastičen. Pravi primer, kaj vse se da narediti ob primerni organiziranosti in z nesebičnim namenom.

    Ja, organizirati bi se bilo treba, ne pa delati žulj na riti, kot to počnemo prenekateri (grenki hehe). Organizirati, ne pa samo zasipati ljudi z morjem nekih »udarnih« razkritij, med katerimi se bomo izgubili kot v začaranem gozdu, kot to počne g. Assange. Tako kot pa stvari stojijo danes, se vse strne na nivo, kdo bi bil lahko deležen kavice pri Obami in kakšno ceno bi zato plačal. In ali je zarota, da so JA obdolžili zlorabe dveh žensk ali pač ne. To bo kot kaže ta zanosni izplen. In v tej luči je res nepojmljivo grozno, da so določeni ljudje ceno razkritij plačali z glavo, mar ne?

    Bavčarju, tudi po tehtnem premisleku, nisem mogla vseh njegovih naglavnih grehov oprati z osamosvojiteljsko milnico. Pa je nekaj konkretnega naredil v nekem prelomnem trenutku. Nasprotno, za take ljudi imam še bolj visoke standarde kot sicer in on je pogrnil na celi črti. Tako tudi Assangeu niti slučajno ne bi pogledala skozi prste, če bi zlorabil koalo in še manj, če je res posilil tisti dve ženski. Prav v njegovem primeru vidim še manj konkretnih koristi, ki bi morda…samo morda… delno posvetlile temno plat revolucionarja.

    Če zaključim: razkritja so načeloma zelo dobra stvar, resnica osvobaja. Seveda. Ampak, z resnico je potrebno nekaj dobrega narediti. In za znanilce resnice naj bi veljali najvišji standardi, ne pa, da se jih mora “skoraj na silo« ekskulpirati, ker se v prostem času radi valjajo po babilonskem blatu…!

    Kaj mislite?

  45. Insomniac - 15.12.2010 ob 17:04

    Tisto o čemer piše apollo je dobro zbrano tukaj:
    http://zunguzungu.wordpress.com/2010/11/29/julian-assange-and-the-computer-conspiracy-“to-destroy-this-invisible-government”/

    Priporočam tudi branje ostalih zapisov na linkanem blogu.

  46. Apollo - 15.12.2010 ob 17:38
    Apollo

    @Simona, ja PR v blogosferi izvajam dokaj jadno…

    Kar se tiče spinov, so med komentarji prejšnjega prispevka že ugotovili cenzuro slovenskih medijev o objavi depeše ščitenje trenutnega ambasadorja v zadevi prikrivanja zlorabljanja otrok v Afganistanu s strani plačancev.

    Sem pa pravkar objavil povzetek Glenn Greenwalda, ki piše o Bradleyu Manningu in strašanskih razmerah, v katerih ga imajo že več kot pol leta:

    Barbarsko mučenje Bradleya Manninga

  47. Nidurun - 15.12.2010 ob 18:08

    @zirosi:

    mislim, da se v tem komentarju premalo sprašuješ o samih posledicah ‘žrtvovanja’ kot si početje sam poimenoval. ponavadi vidimo na svetu stikalo za off in on in se temu podredimo. preveč nas je strah ustvariti nov sistem upravljanja s čim. večkrat se prehitro podamo nekaj obsodit, ne da bi proučili več vidikov nekega pojava oz. početja. to pa ravno zato, ker bi radi nekaj ‘žrtvovali’, ker smo takšni, da se nam to zdi v danem momentu najenostavnejša in najbolj zveličavna opcija. kako se motimo! tega se zavemo, ko nas ‘žrtvovanje’ razočara in se znajdemo na istem mestu, kjer smo bili – obkroženi z istimi strahovi in isitmi problemi. skratka, pri spreminjanju sveta ponavadi ne gre za žrtvovanje, morda v skrajnih okoliščinah. žrtvovanje enega hekerja večinoma ne bo posebej pripomoglo k spremembi stanja na bolje. kvečjemu bo morda njegove sposobnosti vklenilo nekam stran od možnosti sprememb. različni primeri nam kažejo, da se realni domet izboljšav skriva za tem infantilnim dojemanjem sveta, ki pa je med nami tako ponotranjen, da v glavnem ostanemo otročji za vedno. zato se v glavnem na to ne gre zanesti. ker je takšen upor prvo, kar nam pade na pamet, o napredku ne moremo govoriti. ker napredek je neločljivo povezan s časom, vzgibi istega trenutka torej ne morejo pomeniti napredka. preden začnemo delati na drugih, torej raje delajmo na sebi. šele v tem preskočimo omenjeni trenutek. tu spet nastopi metafora večnosti, tako prežvečena skozi zgodovino. šele z umikom v večnost se da preskočiti trenutek. pomembno je skratka zaobjeti težavo z večih vidikov, ne samo z vidika najlažje poti. ker smo ves čas na križišču in smerokaz za nekaj ni že vnaprej postavljen. trupla sigurno niso prava pot, pa naj si gre za tvojo ali njihovo igro. tako jaz vidim stvar zaenkrat.

  48. Simona Rebolj - 15.12.2010 ob 18:08
    Simona Rebolj

    @zirosi:

    Okej, mislim, da je skrajni čas, da odnehaš s to taktiko pripisovanja neke trditve, kaj naj bi drugi polel brez kakršnega koli konkretnega dokaza, vsebinske navezave, samo da lahko stipkaš ali skopipejstaš nek košček teorije, ki je že zdavnaj skozi komentarje itak obdelan. Kakšnemu namen torej v debati torej sploh služi? Kraji mojega časa očitno.

    Že ves čas polemiziram o pomenu načina in konstruktivnosti izplena in nikjer nisem zagovarjala nikakršnih absolutnih upoštevanj pravil kar samih po sebi, kar je jasno vsakemu bedaku, najbolj očitno že po tem, da če izražam podporo Manningu in se kisam, ker aktivisti niso raje pred Pentagonom kot pred Assangevim kurcem, potem je verjetno zelo težko zaznavat v moji poanti neko lovljenje na pravilu drugih. Razen če si zelo zelo želiš. Pač pa, zamisli se malo, to počnejo zelo intenzivno zadnje dni zagovorniki Assangea. Kar naprej poslušam, kako odlično je, ker ga Amerika zaradi posredovanja depeš pač ne more oziroma zelo težko kazensko preganja, saj ni naredil nič drugega kot samo posredoval pridobljene podatke, enako kot so storili mediji, ki so podatke pridobili od WL. S tem se vsekakor strinjam, ali pa vsaj do neke mere strinjam, vendar se ravno ti javnomnenjski Assagevi podporniki s tem izkazujejo kot pravoboječi služabniki pravil, saj s tem vedno znova tudi sporočajo, hej, Manning je kriv, kar linčajte ga, Assange in ostali pa ne – so samo posredovalci, joj, kako smo veseli prebrisancev, ki heroje izkoriščajo, da jih pustijo v dreku, sami pa žanjejo nedotakljivo slavo, zasluge in še profit.

    Toliko o blebetanju čez ovce, ki slepo upoštevajo pravila, ki jim jih postavljajo drugi, da jih pojebejo v rit in ljubih ali neljubih neobhodnih posledicah.

    Obči korista nekoristna ali celo zavirajoča pravila se lahko kršijo iz več razlogov. Za še večje izkoriščanje s strani pogoltne peščice ali z namenom, da se škodljiva pravila igre reformirajo in vzpostavijo koristna ali po pomoti ali pa z namenom za osebni profit iz obupa nad nemočjo doseganja pozitivnih sprememb in osebne stiske. Smiselno je polimizirat o vzvodih in načinih za obče koristen profit.

    Hinavščina press.

    ,,,=”.”=,,,?:

    O, fuj. S tem arogantnim, hinavskim in pobalinskim komentarjem si toliko preveč povedal o sebi. Hvala za resnico!!!

    @bp:

    Fenomen WikiLeaks je bil preminoren fenomenček v spletnem oceanu, da ne bi potreboval sodelovanja velikih uradnih medijev, da bi bili sploh zaznavni in bi se javnost zdrznila. Anonimni začetki WikiLeaksa so dosegli s strani javnosti, kot je razvidno iz te zgodovine, predvsem željo po osebnosti(h), ki za WikiLekasom stojijo. Tako je Assange z ostalimi zlahka spoznal, da je vsebinska informacija v spopulariziranem svetu lahkotnih fascinacij podrejena želji po drkanju na imena in s tem povezane ksihte. Same depeše in celo nekateri prejšnji podvigi z razkritji, celo tako hudimi kot resničnostna srhljivka iz Bagdada, niso sprožile nikakršnega reformacijskega odziva. Pozor!!! Niti od medijev v smislu možnega in ustreznega polemičnega diskurza v razmislek. Prej obratno. Zgodilo se je zaviranje slednjega in apatično kimanje neznosni sili oblastniškega delovanja, ki je pač takšno, kot je, a ne. Je bil pa prostor za novo zvezdo, tisto, česar si ljudstvo najbolj želi in je jasno že po utrdbi Hollywooda, ki po gnusno visokih dobičkih lepo konkurira profitabilnosti orožarskih poslov. In tako dobi priložnost za svoji pet minut Julian Assange z melodično romatično sppevnim imenom, kot iz kakšne telenovele, psecifičnim vagabundo življenjepisom kot iz razprodane drame, potentnostjo kot z rdeče preproge, pohoto v očeh kot z naslovnice za lestvico Hot 100 leta in popreproščeno retoriko, ki spominja na filozofijo, kot iz starih dobrih časov, ko so množice orgazmirale na karizmo močnih, egomaničnih bodočih diktatorjev, ki obljubljajo, da so močni dovolj, da bodo poskbeli za z zastavicami mahajoče otroke v krasnem novem svetu – samo sm pa ke pade nekaj žrtev in nekaj izgnancev naklepamo, ampak nevermind, važno, da imamo idola.

    Vsi ti novi spletki, ki se odpirajo po vzorcu WikiLeaksa (ne le OpenLeaks, ki je nastala med drugim kot plod razočaranja nad večjo popularnostjo njihove maskote kot plodov njihove akcije) si bodo moraliizmislit kaj precej bolj izvirnega od futranja velikih uradnih medijih, da bodo lahko bolj lenuharili in še naprej frizirali in izbirali poročila po svojih brezmejnih sposobnostih in tendencah, če bodo hoteli sproducirat kaj večjega od tako majhnega, kot se je zgodilo. Če odštejem veličino uspeha netpopstar Assange, pri katerem je pa še dobro, dokler se ukvarjamo z njegovim kurcem in žrtvami njegovih spremalnih izlivov. Ko in če mu bo omogočene, da poskuša nadgradit svojo slavo s še večjimi dosežki od kenijskega, zabava ne bo več tako žgečkljivo simpatično zabavna.

    Če torej preskočim na poanto tvojega zadnjega odstavka, lahko suma sumarum rečem, ja, se strinjam s tvojim zaokroženjem, vključno z ravnotežjem med različnimi verzijami neumnosti … hehe … V tem vidim ključen problem, ki servisira vse tisto proti čemur bo bojda vsi stopili in se strinjali, kam hočemo.

    In ja, strinjam se tudi s tvojo diagnozo stanja in čez to itak kar naprej pizdim, ker je ključnega pomena. Brez spremembe na tem področju ni svetlobe. In ja, tudi jaz podpiram odprtost, ampak na pravi način in na pravih mestih. To, kar si omenil kot diagnozo in pomanjaknje občutka in smisla za kar koli, vključno z odgovornostjo pri prenekaterih, je pač tipičen primerek enih in istih ksihtov – zaprtega sistema, ki nam kar naprej pridigajo o odprtosti in konkurenčnosti. V medijskem primeru seveda ni čudno, da so skoraj doživeli fršlok od gneva, ko se je pojavil internet. Šment! Mogoče bo pa zdaj jasno kot beli dan, da smo mi odprti mediji navadni teritorialci, ki silimo, da vsi poslušajo ene in iste nebuloze treh škratov v vsakem od treh medijev. Ampak kot vidimo, vsaj zaenkrat ni panike, ker imajo dovolj finančne in politične podpore, iz spleta pa lahko skoči samo kakšen tak ali drugačen pop star, če ga mediji že hočejo ali pa kdo ustvari kakšen dober facebook biznis, ki pomaga tistim, ki so že na konju, da so lahko še malo bolj, ostali se pa hihitajo ob fantaziji, da so zbrali veliko veliko prijateljev. Skoraj toliko kot ta slavni. Bohsenasusmil.

    @Insomniac:

    Super, hvala za link in priporočilo.

  49. bp - 15.12.2010 ob 18:15

    @horizont: pravzaprav sem hotel napisat, da tudi če Assange ne uspe ravno najbolje artikulirat svojega početja (in mačkon mi je pokazal, da so to zanj potem naredili drugi), so njegova dejanja v okviru wikileaks že sama zadosti, da si zasluži zato moje spoštovanje. niti približno pa, da se mu mora izdati bianko dovoljenje za serijsko posiljevanje in spolne zlorabe po celem svetu, ali pa da se ga mora zato nujno in vnaprej oprostiti vseh obtožb.

    organizirati bi se bilo treba, se strinjam, ampak navadno se je lažje organizirat za nekaj, za skupne cilje, skupne vrednote, kot pa samo proti nečemu, še posebej, če je tisto proti čemur naj bi se organizirali, precej težko identificirati. in prav pri tem so vsi leaki wikileaks koristni, ker se bo lažje pogovarjat o interesih, namesto o trenutno serviranih PR spinih.

    palestinski “teroristi” se recimo poskušajo že leta pogovarjati in pogajati o interesih in načinih soobstoja z Izraelom, vendar imajo na izbiro samo nasilje, odpor in PR vojno, v kateri vedno izgubijo, ali pa na tiho toleriranje iztiskanja s strani v vseh pogledih dominantne države Izrael. podobno danes ugotavlja še marsikdo, da nima možnosti da bi javnost opozoril na marsikatero zanimivo in še bolj čudno dogajanje in vse pripisuje močni dominaciji, primer ekokrog, ali recimo tisti vegradovi delavci, ki so jih deportirali. in ker ne gre za jasno hierarhično organizacijo, v kateri je mogoče jasno pokazati na diktatorja na vrhu, torej je dominacija najverjetneje ideološka, v njej celo z veseljem sodelujemo zaradi prednosti, ki nam jih prinaša.

    niče se nima za bad guy-a, vključno z mano, razen morda v trenutkih, ko me recimo prime, da bi lastnoročno garotiral prijaznega smehljajočega se starejšega gospoda, državnega uradnika z metuljčkom, ki je skrbel, da smo hitro in brez diskusije sprejeli in podpisali ACTA-o.

    assange & co. pišejo o elitnih omrežjih, kjer naj bi temeljila prav na tajni, zasebni komunikaciji, ki je tako orodje dominacije, kot tudi na drugi strani odpora. meni pa se zdi bistveno bolj nevarna situacija, kjer vsi vzdihujemo, kako ničesar ne moremo naredit. pa naj gre za baričevičeve pse, lafargeovo zastrupljanje, ekspeditivno odstranjene vegradove delavce, katerih pravic ni mogel nihče zaščitit. in potem se najdejo kakšne sicer obskurne figure ki s par telefonskimi klici uspejo presečt siceršnjo fragmentiranost in pognat zadeve v želeno smer (ki jim jo seveda narekuje njihov specifični interes). in prav omejenost na ozko pojmovani lastni interes je po mojem tista, ki ohranja fragmentiranost in omogoča tiste “sistemske” zlorabe.

  50. ,,,=”.”=,,,? - 15.12.2010 ob 19:27

    @zirosi

    platonova votlina se mi tu zdi odlična prispodoba. kolikor razumem tu ne gre za čisto resnico kot tako, ampak tudi za politično moč. le tisti ki so se odpravili ven iz votline in uzrli sonce se lahko vrnejo in vladajo v dobro vseh. to je ambicija vsakega razsvetljenskega krožka, recimo :)

    hekerski obrat tega bi bil: vladajoči niso vredni zaupanja in skrivajo sonce. zato sonce privlečimo v votlino in naj sije na vse. tudi če zaradi tega oslepijo ali se pokoljejo (kenija leak itn).

    kaj pa če enega sonca sploh ni, da je samo tisoč kulis ? je neprijetna, vendar realna možnost je, da bo to končni rezultat wikileaksov. že zdaj so določeni leaki nameščeni iz strani tajnih služb …

    @horizont

    Mimogrede, o osamosvojiteljih. En od dokazov moje neumnosti je gotovo, koliko časa sem potreboval, kakšni beboti so glavni akterji. no, da ne bom krivičen, ko se jim je usralo priti na prestol so dokaj kompetentno začeli donosen posel trgovine z orožjem in prisvajanja skoraj vsega. Zanimiv se mi zdi tale blog, kjer je nekaj zanimiv podatkov o ozadju, od nekoga ki je (po mojem občutku zgolj) bil zraven v Morisu, ko se je delala zgodovina. Leta 1994 smo bili res kar blizu državnega udara …

    http://mikstone1.wordpress.com/

    Glede operativnega plana wikileaksov: boljši kot za oktobrsko revolucijo vsekakor, vendar to ni ravno kompliment :) vso infrastrukturo in celoten načrt ni bilo ravno enostavno spraviti v življenje. So se pa zdaj našli v malce podobni situaciji kot Lenin potem ko so ga izvozili v Rusijo: WHAT THE FUCK SHOULD I DO NOW ??? :)

    meni osebno zgleda kot: there was a plan, now there is no plan, everybody is confused. Razen če seveda drži katera od teorij zarote: Assange je CIA plant, razkrili bodo depeše o UFO, zato je zaprt, švedinji sta iz Mosada in vse skupaj je zato, da Assange ostane na prvih straneh … etc.

    Še o koalah: Haruki Murakami lahko fuka koale pa je še vedno velik in meni ljub pisatelj, Assange lahko fuka koale pa to ne bo zmanjšalo njegovih zaslug za narod, kot recimo iz wikipedie:

    Starting around 1997, he co-invented the Rubberhose deniable encryption system, a cryptographic concept made into a software package for Linux designed to provide plausible deniability against rubber-hose cryptanalysis;[31] he originally intended the system to be used “as a tool for human rights workers who needed to protect sensitive data in the field.”[32]

    Čisto osebno mnenje: živimo v tehnološki maternici ki postaja smrtna past in takšna možnost svobode in skrivanja pred panoptičnim očesom ni tako majhna in samoumevna zadeva.

    @simona

    sem pač samo tvoje zrcalo … :/

    mislim preberi vse kaj si napisala o meni in primerjaj s tem, kaj dejansko veš o meni (skoraj nič). situacija ni čisto simetrična, saj se ti z svojim blogom pač izpostavljaš, jaz pa lahko igram anonamouse (oz anonacat, da sem natančen). in interests of full disclosure: zanimalo me je, kaj nekoga žene, da Assangea obravnava kot bebavega princa, ki je izdal zaupanje naroda in zakaj ti je to tako pomembno in sem pač pobalinsko iskal šibke točke v tvojem konstruktu. nisem pa pričakoval take količine novih spoznanj o sebi in svojem hinavskem značaju. najprej bom debatiral če se mi bo dalo, vendar je pač bila moja misel ko sem prebral zadnje stvari: not impressed, waste of time, bye. sicer pa: če ne bi cenil tvojega mnenja in bil pripravljen spreminjati svojega pač ne bi bil na tvojem blogu. Za primerjavo z Gartnerjem (sic) pa se zahvaljujem, čeprav sem dovolj skromen, da vem da ne morem upati na njegov zvezdniški status :P

  51. ,,,=”.”=,,,? - 15.12.2010 ob 19:43

    @horizont

    mislil sem napisati še tole: če potem ko o nekom zveš, da swinga z koalami in organizira orgije z iguanami (prispodoba za nekaj tebi kot normalnemu pač nesprejemljivega) ne ostane nič omembe vrednega, to pač pomeni da je ta človek pač povprečnež, brez posebnega presežka. poleg tega so takšne nujno skrite in intimne informacije vedno zelo nezanesljive.

    zato sem zelo previden kako se mi sestavljajo drobci v vtis celovite osebnosti in pač ločujem posamezna področja, ker se z tem škoda popolnoma napačne zgradbe vsaj za silo omeji. pri koščkih sestavljanke kot so seks in etika pa sem še dodatno previden. če mi je kdo na prvi pogled antipatičen tudi itn.

    sicer pa: if you knew how koala sex life looks like, you would feel really sorry for the man who tried … :P

  52. Horizont - 15.12.2010 ob 20:08

    @,,,=”.”=,,,?

    Haha, oh ja, koale in sex… Samo na kratko: ne vem, če sva se midva dobro razumela. Nikakor nisem obsojala konsenzualnih spolnih praks kogarkoli in na podlagi le-teh presojala česarkoli. Opozorila sem samo, da mi nobeno junaštvo ne zadostuje, da bi opravičila ZLORABO koale ali pa kogarkoli drugega živega bitja. Bi te pa prosila za pojasnilo, kako je mogoče priti do konsenzualnega sexa s koalo, o katerem pišeš. Res so me sama ušesa.

    Sicer pa, ko smo že pri oktobrski revoluciji in Leninu. Ni prinesla ravno panacee, revolucija, a ne? Po moje ravno obratno. Tako da se s tega vidika ekstra troštam, da iz Wikileaksa najbrž ne bo nič pretresljivega. Ne revolucija, evolucija je moja želja. In upanje…

  53. ,,,=”.”=,,,? - 15.12.2010 ob 20:29

    @horizont

    nisem mislil tega da bi velika dejanja opravičila zlorabo, ampak to da ostanejo, neodvisno od gnusobe. če je Assange nadaljeval s počenim kondomom potem ko mu je ženska rekla ne, mu osebno z velikim užitkom pljunem v obraz, če je potem naslednji dan bil nedosegljiv mu pljunem še enkrat.

    vendar, ne vem kaj se je dogajalo in ne bom vedel zagotovo, razen če se mi Assange ali ena od obeh žensk izpove na smrtni postelji … pa še potem bom lahko upravičeno v dvomih.

    in tudi če je res takšen kreten, še vedno spoštujem vizijo, kompetenco in ne nazadnje pogum (ali narcisoidnost, to je težko ločiti) ki je za njegovimi dejanji

    kot pa je že očitno, ne bom pod nobenim pogojev iz pikslov na ekranu delal karakterne študije in se bom trudil zahrbtno subvertirati vsako tako študijo, v premem sorazmerju s količino prepričanja v njej :)

    še bolj zanimiv kot ta piksel ali pixie Assange pa mi bo recimo zanimiv European Arrest Warrant ki je malce neomenjena zgodba za njegovo izročitvijo. To mi da malce misliti, recimo:

    http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/law-and-order/7958213/Extradition-nightmare-When-we-first-saw-our-son-in-jail-it-broke-our-hearts.html

    glede prihodnosti pa mislim, da smo že v obdobju ko ne moremo več sklepati iz preteklih revolucij. že finančni sistem sam po sebi je hkrati edina resničnost, ki jo poznamo in hkrati najhujši bog kaosa. poveži tole z realnimi stvarmi kot so pomanjkanje hrane in ostalih surovin za naš umeten svet, pa še nisem prišel do zares hudih stvari

  54. gregabost - 15.12.2010 ob 22:16

    @ horizont

    ena zelo enostavna akcija, ki jo lahko brez pretirane izgube moci izvedemo vsi, je dvig vsega osebnega denarja iz bank, kot so zadnje dni pozivali razni strici akcije po evropi.

    torej? lahko dolocimo datum in akcija. se ti zdi da bi kaj takega slo v slo?

  55. ="."=? - 15.12.2010 ob 22:17

    @bp

    hvala za lep opis, kako vloga wikileaksov precej presega serviranje trivie in da je dojemanje tega kot trivie privilegij sedenja z sito ritjo v udobnem naslanjaču. edino to bi pripomnil, oz. popravil svojo nejasnost: ta kao teorija ki sem jo navedel so dejansko povzete Assangeove besede, ne pa interpretacija dejanj iz strani koga drugega. sicer se vse to ne kaže kaj dosti v njegovem trenutnem skrajno populističnem PR, vendar zadošča da se postavim v njegovo kožo (ena izročitev USA stran od Manningove usode), javni pozivi ameriških demokratov (haha) da bi ga bilo potrebno ubiti (vendar ne javno, ampak prikrito) in nedvomno vzdušje kroženja mrhovinarjev okoli bodoče hrane … etc … in se iz udobnega naslanjača pač ne morem počutiti superiorno

  56. ="."=? - 15.12.2010 ob 22:38

    @gregabost

    osebno sebično se mi že ob misli na to prižigajo rdeče lučke in oglaša preživetveni alarm, vendar se strinjam: odlična ideja. eden od problemov je, da je neverjetno število ljudi s krediti in pogodbami zapufano že za golo preživetje, drugi je, da se baje že ob dvigu 1000 eur na banki sestane krizni štab, tretji in največji pa seveda ogrožanje tistih nekaj mesecev kako lagodnega življenja v mehurčku preden bankrotira Španija … ;)

    da ne omenjam nujnega preklica vise in paypala … revolucija zahteva žrtve :/

  57. Horizont - 15.12.2010 ob 22:45

    =”.”=?

    Citiram muceka: hvala za lep opis, kako vloga wikileaksov precej presega serviranje trivie in da je dojemanje tega kot trivie privilegij sedenja z sito ritjo v udobnem naslanjaču.

    Citiram svoj prvi post: Preveč je vsega. »Kje najlažje skriješ umor?«, se je spraševal Hercule Poirot v ABC umorih. Ja, med množico drugih umorov, kako pa drugače. Tako se izgubi pravi motiv in padajo nepovezane žrtve heheh… Tako je treba tudi z informacijami. Pomislimo, če bi bilo razkritih npr. 100 globalno najbolj obremenjujočih depeš, bi človek še verjel, da je možna neka resna obravnava, ki bo morda dobila celo epilog. Ampak na stotisoče dokumentov, na desetine vpletenih držav,..???

    Torej, sploh ne mislim, da je vse v depešah trivia. Nikakor ne. Ampak, robe je toliko, da je velika verjetnost, da se o tistih pomembnih stvareh sploh ne bo dosti govorilo, ker bodo globoko zakopane v morju trača. Zato pa seveda toliko bolj o raznih osebnostnih potezah Merklove ali Gadafija. Bodo za to že poskrbeli svetovni mediji, ki so za večino ljudi še vedno glavni razpečevalci “resnice”. Ciljne naravnaosti s strani WL ne vidim, o čemer sem danes že pisala. Če sem se zmotila in bo pozitivnega izplena več, potem se bom zlahka posula s pepelom. Celo z veseljem.

    Drugače pa kot sem že napisala: prav je, da se stvari razkrivajo. Upam samo, da bomo znali kaj pozitivnega in nenasilnega narediti z novimi WL spoznanji.

  58. Horizont - 15.12.2010 ob 22:58

    @gregabost

    Hmmm, run on the bank predlagaš. Ahhh, kaj naj ti rečem. Evo, bom kar z resnico poskusila. Sama temu “inštrumentu” nisem naklonjena, ker je do sedaj skozi celotno človeško zgodovino običajno pripeljal le do prelivanja krvi oz. v najboljšem primeru do izjemno težke krize, v kateri so najbolj nastradali tisti, ki že tako niso imeli skoraj nič. Na koncu vse jebade so pa rekli v slogu Jožeta Maleka (Moj ata socialistični kulak): “Pa če bomo dobili samo en kuhani krompir,…samo, da ne bo vojske.”

    Bi se pa dalo marsikaj narediti tudi z manj revolucionarnega zanosa. Jaz bi npr. zelo rada podpisala peticijo za omejitev uporabe instituta referenduma. Naj npr. dajo v zakon pogoj, da je za razpis referenduma potrebnih 200.000 podpisov državljanov in naj mi nehajo utrujati s 3 poslanskimi glasovi. No, za spremembo dotičnega zakona se pa zlahka mobiliziram v najkrajšem času in prepričana sem, da nam bo kar precej koristil.

    Vidiš, sama nimam kakšnih visokoletečih globalnih aspiracij. Sem bolj lokalno praktične narave. In malo mehkejših prijemov bi se posluževala. Ženska narava morda?

  59. bp - 15.12.2010 ob 23:11

    @Horizont: abc umori so bolj ena žalost od detektivke, če me spomin še kaj služi, sploh pa se mi ne zdijo ustrezna metafora.

    Načelno naj bi šel po Wikileaks lahko kopat vsak, ki mu to zapaše. Aktivisti, novinarji, zgodovinarji, pa morda tudi policaji, ali pa celo jaz, če mi bo ostalo kaj časa. Danes, jutri, pojutrišnjem. Kdaj in kakšen halo pa bo z vsem tem kdo uspel naredit in kdaj, ni stvar Wikileaks. Njihova naloga je, da pripravijo stvari do tja, kjer jih lahko kdo objavi, analizira, komentira. Wikileaks pa predvsem poskrbi, da se bo vse dogajalo tako, da se bo tovrstno razkrivanje spodbujalo (zaščita virov, upoštevanje posledic, …).

    Recimo pri objavi depeš bodo slovenski mediji kopali verjetno po slovenskih in morda še sosednjih, švedski pa po švedskih prej, kot pa po kazahstanskih in obratno. O globalnih 100 pa smo že brali prejšnji teden. Zakaj pa ne bi še o lokalnih sto, če za to obstaja interes lokalne javnosti?

  60. Horizont - 15.12.2010 ob 23:22

    @bp

    Hej, stari sodebater! Še tebe na hitro pozdravim. Oh, ja… primerjava s Poirotom meni ustreza, dopuščam pa možnost, da drugim ni kul. Ne vidim posebnega problema v tem.

    Kar se pa tiče WL: živi bili pa videli naših lokalnih 100. In naj nam prinesejo kaj lepega! Bi bilo pa fino, če bi tudi ti našel kaj časa in nam lastnoročno priskrbel kakšen žmohten leak. Jaz te bom z veseljem prebrala. Če prav pomisliš, bo tvoj trud pri odkrivanju bisera v kopici belih frnikol najboljša apologetika za pravi namen Wikileaksa, kajne?

    Zdaj bom pa zaprla usta za danes. Že tako sem preveč otresala hehehe… me bo še kdo preresno vzel.

    Lhako noč.

  61. mikstone - 16.12.2010 ob 00:42

    Simona Rebolj,po vsem prebranem,danes sem odkril tvoj blog,bolje da ga nisem.Kaj je s tabo narobe,toliko žvepla in ognja bruhaš,prepričan sem,da si nezadovoljna nepofukana pučka,oprosti,ogenj dam v roko,da je tako.Najdi si tipa,moj predlog,zbogom,ne bom zašel več sem,niti po naključju!

  62. zirosi - 16.12.2010 ob 02:12

    @Simona Rebolj, po moje si idealna:

    http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042410104

    Poduhovljena divja in iz dežele konfliktov.

    Kar se konstruktivnega izplena tiče – dokler ne poiščeš vabe, ki jo nato nastaviš skladno s sistemomo, vse dotlej ne moreš vedeti, kaj vse se ujame (če slučajno loviš).

    Al pa če se dobimo na kakšnem alkoholu?

    hoka he!

  63. Simona Rebolj - 16.12.2010 ob 02:17
    Simona Rebolj

    @Horizont:

    To, kar si izpostavila v razmislek je med drugim lahko tudi ravno nadaljevanje tega koščka iz mojega zapisa:

    “El cheje smo že spoznali in izkozlali, ali pač ne? Prizore z na koncu koncev evidentnimi ključnimi cilji raznih borcev za človekove pravice bavčarjev, upornih novinarjev zavrlov in ambicioznih politikov janš smo si tudi za domačimi mejami lahko ogledali in se praskali po glavi med filozofskim preizpraševanjem o neverjetni barvitosti sredstev za vzpon na goro, od koder je pogled prostran, a ostrina vidljivosti, kaj se godi tam doli, prekleto slaba. Zanima me kvečjemu, do kod apetit po zaščiti šibkejših sega in če kaj dlje od točke, ko se morda pretirana občutljivost na šibkejše ne splača več.”

    Oboje skupaj, tvoja poanta, ki si jo izpostavila in ta iz zapisa pa pet roma v skupno točko pomena pogleda na celoto in značaj določene osebe. Post festum pogromov in propadov intelektualci radi popisujejo in manjšina še raje prebira biografije, da se lahko tolčemo po kolenih, pa saj je bilo že prej jasno, kaj bo ta človek vse lahko zakuhal, pa so mu vsi pustili, ker je bojda na drugih točkah bil tako koristen. Kako so lahko dovolili. Jah, enostavno. Tako pogoltni so bili, da niti hoteli niso videt, tudi če so videli, so pa rekli, jebeš fuk s koalo, saj morda je bilo pa konsenzualno (haha … tale s konsenzualnim seksom s koalo me je fino narežal). Naivna je misel, da lahko ločimo dejanja med seboj, ker se vse, ampak čisto vse povezuje in vse vpliva na vse. Še bolj naivna je misel, da nekdo, ki posili koalo, ne bo posilil (tudi na druge načine in nikakor le seksualno seveda) tudi tebe, mene, mjega, njo. Težje je dešifrirat, kako se bo transformiralo udejanjenje vzgibov. Potem so tu še nevarnosti predhodnih obsodb s strani površnih bedakov, zato je pomembno prevsem opazovanje in ne vnaprejšnje reakcije, ampak pristopanje s previdnostjo in ne z vznesenostjo.

    Zakaj to sploh pišem. Ker to, kar si omenila preko anekdote v zvezi z Bavčarjem je že post festum rezultat – torej v tem primeru njegov profit. To, kar sem v tistem citiranem odstavku iz zapisa omenila jaz, je pa predhodno stanje na poti do zaklada. Hočem reči, da določeni “revolucionarji” že ko berejo na odrih levite o človekovih pravicah in se bojda borijo za svobodo, demokracijo itd. in jim ljudstvo maha z zastavicami, to že pomeni predhodno načrtovano uresničevanje karierne poti do zaklada. Vkomponirano je že predvidevanje, da ta priložnost, ki se je ponudila in jo pogumnež zagrabi, pomeni odlično priložnost za sklepanje, da bo padla tudi konkretna nagrada – dober položaj (v nekaterih primerih je prioriteta gmotna korist, v nekaterih bolj moč, slava …) v različnih verzijah. Gre torej za jasno ambicijo, le da pri takoimnovanih dobrodelnih ali drugovrstnih herojskih dejanjih ljudje ravno zaradi pozitivne konotacije toliko redkeje pomislimo, da je tudi v takem primeru pogum bolj stvar nujnosti, za določenim značajem pa čaka priložnost, ko se pogum prelevi tudi v objestnost, pohlep, uveljavljanje nadmoči itd.

    In to, kar si omenila v aspektu neredkega pogleda ljudi na zadevo, da si pa menda zasluži to in to v imenu nekih preteklih zaslug, je tudi zlahka predvidet in možen začrtan karierni cilj po takšni poti uresničevat z zavedanjem, da obstaja velika verjetnost, da si boš veliko lahko privoščil, ker se ti psihološki simptomi množic vlečejo skozi celo zgodovino. V določenih mentalitetnih okvirih družbe je možno uveljavit še mnogo več, kot je an priemr bilo razvidno pri prenekaterih diktatorskih predsednikih z revolucinarnim pedigrejem in hudo sumljivo minornimi referencami, ki bi nakazovale, da bi bil človek za kaj takega sploh ustrezno izobražen, razgledan ali usposobljen. Ključnega pomena je bil predvsem značajski profil, ki je bil v prioritetah objesten, narcisoiden, egocentričen in vzvišen (temu primerno so bili večinoma itak le načrtovano izbrane osebe za rajo, marionete, ki so imele kljune prišepetovalce za težke enačbe v ozadju, a so seveda večinoma, ko je ego izbrane srečne lutke naraščal, zadeve tudi ušle izpod kontrole, ko se je bimbo začel počutit preveč suverenega in pametnega). Vendar takšen nastop v podzavest večine ljudi izpade zaželen, ker daje občutek varnosti in to seveda tudi obljublja. Navadna objestnost se kar naenkrat interpretira kot pogum, navadna nadutost kot samozavest, navaden pohlep in krajo kot ambicijo in sposobnost itd. Zanka je predvsem v tem, da otročje ljudstvo celo podpira človeka, ko že očitno raztresa s svojimi negativnimi vzgibi, dokler menijo, da gre njim v prid, čeprav se po logiki stvari obrne tudi slej ko prej njim v škodo. Nekateri, tudi ko se to že zgodi, so tako užaljeni, ker so izpadli naivni, da celo ne zmorejo nehat verjet v človeka, ki jih je nategnil. Tako se godi tudi v mikrokozmosih, do družinske situacije … ko naprimer nekdo partnerju ali drugem dr. članu odpušča marsikaj, dokler povzroča škodo drugim, v prepričanju, da človek, ki je, kakršen je, dela nekakšno selekcijo z nedotakljivimi. Pa je ne. Nikoli. Tarča je samo splet okoliščin in s tem povezanimi koristi.

    Zelo podobno se itak godi prav tako med menedžerji tudi sicer. In danes se sprašujemo, kako, zaboga, so bili nekdaj ti, ki danes marširajo na zaslišanja, čaščeni kot herojski podjetniki, ki skrbijo za delovna mesta in pretok kapitala naše državice, zdaj pa takole. So bili prej kaj drugačni? Ne, niso bili, nikoli. Ampak nihče jih ni poslušal, kaj trosijo, kakšna je njihova mentaliteta. Zato se ni oblikovala ustrezna stopnja osnovne previdnosti, s tem pa tudi nadzor in korekcija ne. Tudi s strani civilne drže.

    Zato je moje mnenje, da je dobro vedno pozorno poslušat, kako se človek predstavlja takrat, ko je najlepše in najbolj obetavno vse skupaj. In taki odpustki, češ, pa kaj, če je tole zinil, pa koalo posilil, pa nekaj činčil izgnal, pa označil poniževanje za trivialno temo itd. so nekaj najslabšega, kar si lahko zamislimo. To so trenutki, ko je potrebna previdnost, še preden postane zgodovina, ki jo po toči spet lahko beremo in zraven mrmramo, pa saj je človek že takrat kazal in izgovarjal vse znake, da bo lahko tako, pa so ga vsi podpiraliin zamahovali z roko. Že če vsaj ne bi zamahovali z roko, bi bilo bolje. Ker s takimi izjavami se postavimo sami v vlogo hinavcev, ki nam je mar, kaj se dogaja s koalami (joj, te koale so mi tako pri srcu zdaj … hehe) in si srhljivo naivno domišljamo, kako premeteni smo, ker mi ne bomo najebali tako kot koale. Seveda bomo!!! Če ne na tak, pa na drugačen način.

    Zato sem osebno absolutno proti posrednemu nagrajevanju. Dogaja se pa povsod. Sama darila za zasluge in zvestobo. pri nas je itak eskalacija te bolne mentalitete. Ne postavlja se nobene diagnoze, ampak kar ortoped naenkrat operira ali prevzame biznis, če je bil enkrat priden ritolizač ali se na pravem mestu ob pravem času izkazal v zaželeni poziciji. Bavčarju kar podjetje – posredno nagrado. Bolje bi bilo, da bi v takšnih primerih podelijo rento, če že hočejo kaj dat za zasluge in prosijo človeka, da se umakne, če ne vedo, kam bi sicer z njim. In še zdaleč ni edini primer.

    Zelo pomembno se mi zdi pozorno poslušat kar človeka samega, da ti pove in pokaže kdo je, direktno in med vrsticami ter prevajat v značajske prednosti in hibe. Vedno obdržat dvom. ne podpiram obsodbe in linča na podlagi predhodnega dokončnega zaključka o nekom. Nikakor ne. Ampak previdnost pa vsekakor in, se popolnoma strinjam s tabo, kot si zapisala, nikakor nič dobrega ne odtehta nekaj slabega. To se ne tehta, ampak upošteva vse hkrati. Če namreč oseba vidi, da ljudje ob njegovih deliktih in budalaštiskih surovih izjavah zamahuje z roko, tudi vidi, da si lahko veliko privošči in bo dobil krila, če je okolica kritična, pa obstaja vsaj upanje, da se bo bremzal v nečednih vzgibih.

    Pokukaj za zabavo še na link, ki ga je serviral zirosi. Vidiš … tip kar sam poudarja, da je nevaren in rad je nevaren, za znoret nevaren … hehehe … mi pa noro hočemo, da nas vodi raju naproti. Mater smo smešni.

    No, to je moje mnenje na temo, ki si jo dala v razmislek.

    @Apollo:

    Info o ameriškem ambasadorju sicer je pronicala na poptv (pa še posvojenčka malega ima), vendar je brez dvoma prisotna samocenzura v prenekaterih medijih, kaj šele, da bi si kdo upal zagnat halo. Mi smo pa itak dobili že fantastičnega ambasadorja iz Rusije. Nismo potrebovali nobenih depeš, da ne bi izvedeli, kakšni sumi težkih zločinov ga bremenijo, pa nič.

    Sem prebrala in fajn, da si objavil.

  64. Simona Rebolj - 16.12.2010 ob 02:34
    Simona Rebolj

    @zirosi:

    Hvala za tole novo informacijo z linka. Sem jo zamudila čez dan. Zjebal si mi miren spanec, pa čez pet ur moram vstat. Od smeha po mojem ne bom zatisnila očesa še eno uro. Verjetno sem res zelo blizu idealu, ki ga išče, še posebej ker mi je tako prekleto všeč, da bi imel dramo in fajte, po čemer očitno nevzdržno hrepeni, zagarantirane. Javila bi se pod šifro Abnormalna in mu v referenco servirala prevod komentarja od mikstona nad tabo … haha ….

    Ja, seveda dobimo se na alkoholu, potem gremo pa vabe delat … zbiram prijave na mejlu že tri leta.

  65. =”.”= - 16.12.2010 ob 16:18

    ROTFL, verjetno gre res za avtentično trivio. Profil je smešen in rahlo mizogoničen, kaj bolj obremenjujočega pa tu res ne vidim.

    http://cache.gawkerassets.com/assets/images/7/2010/12/assangegood.png

    Za še več trivie še couchsurfing profil:

    http://twitpic.com/3fw223

  66. =”.”= - 16.12.2010 ob 16:49

    ah, mimogrede: nič posebej težkega ni ustvariti takšen profil za nazaj, to da je (baje) timestamp iz 2006 dejansko ne pomeni ničesar. če bi imelo kriptografski certifikat kot recimo Wikileaks depeše bi bilo zanesljivo, tako je pač lahko samo zabava.

    se pa ob tem kaže precejšna luknja v teoriji Wikileaks: predpostavka da je odprto, svobodno omrežje bolj robustno od konspirativnega, zaprtega. kot prvo: svobodno omrežje je življensko odvisno od zaprtih institucij kot so Visa in mogoče HotCupid :) Kot drugo: konspirativno omrežje ne bo mirno opazovalo svoje demontaže in blokade ampak bo verjetno zelo učinkovito in prefinjeno udarilo nazaj.

  67. ="."= - 16.12.2010 ob 17:03

    sicer pa če koga zanima, res ROTFL, vendar quite harmless. no koalas:

    http://cache.gawkerassets.com/assets/images/7/2010/12/assangegood.png

    http://twitpic.com/3fw223

  68. Simona Rebolj - 16.12.2010 ob 18:30
    Simona Rebolj

    =”.”=:

    Logično, da bo konspirativno omrežje z več aspektov, v širšem in ožjem smislu udarilo nazaj. Koliko je Assange z ekipo v predvidevanju na to pripravljen, ker že to, da je izliv takih depeš kontraproduktiven v smislu, da se po logiki stvari vsa diplomacija še bolj zapre, imunost na informacije v javnosti pa poveča, mu ne gre v prid, kar se tiče nekega plana, ki je prioritetno usmerjev v rezultate in ne na primer predvsem v to, da se zgodi in ga (jih je bolj v oklepaju)mi lahko občudujemo.

    Valjda, se popolnoma strinjam, da je lahko tudi tale profil podtaknjen. Osebno sicer nisem niti približno tak računalniški stručko, da bi vedela, kakšne dokaze bi sploh potrebovala za preverbo verodostojnosti, vendar sigurno je možno. Ampak itak tudi če ni podtaknjen in je na veselje tabloidnikov čisto resničen, še ne pomeni, da se je Assange šel to in samo to, kar piše. Lahko je izvajal samo kakšen eksperimentek na variacijo novačenja za kaj drugega in bi bil kakšen fuk samo tako za zraven dobrodošel, če bi se zgodil. Možnosti je pač skoraj toliko, kot jo premore domišljija posameznika. Mogoče mu je bilo samo dolgčas nekih pet minut in ga je firbec matral, kakšne babe neki bi se vse javile … hehe …

    Bi bilo … haha … pa spet zanimivo slišat, kaj bi sam na to porekel. Bi nam transparentno pojasnil kakšno morebitno drobno relevantno informacijo o ozadju dejanja, kaj se je šel, če je resnično njegov profil in če se je šel kaj v smeri novačenja za kaj bolj zanimivega od iskanja partnerke, s katero bi imel otroka (no, ta je bila malo huda)? Verjetno ne. O trivialnih zadevah iz zasebnega življenja, če bi plo za to, pa sploh ne bi diskutiral, če ne piše o njih v depešah, a ne. Tip je itak šaljivec, to mu pa moram priznat, da je kar zabaven.

  69. Rado - 16.12.2010 ob 18:41

    Sem mislil,
    da nekaj vem o Assange-ju in o tajnosti v diplomaciji.
    Po vseh teh globoko utemeljenih*** stališčih vidim, da sem čisti amater.
    Tudi o razliki med fukom in pofukom sem se nekaj naučil.
    Hvala Simona.
    Ja, kaj češ nova generacija, novi fuki.
    Treba se je spijaznt.

    *** Čestitam vsem debaterjem.

  70. ="."= - 16.12.2010 ob 18:55

    @simona

    hm, pri pripisovanju pozitivnega temu profilu si čisto preveč radodarna :) )

    in ta tvoj point podpišem: Assange si glede na vse svojo zavzemanje za odprtost in svobodo informacij zasluži tudi prost pretok informacij iz svojega življenja … še dvojno če kljub vsem svojem kriptografskem znanju ne zmore zbrisati profila oz. ga gre sploh ustanavljati. ne bi tistega o kovačevi kobili, ker je tukaj pregovor glup kot kurac povsem na mestu.

    pravzaprav: ne bi me začudilo če bi tvoj zgoraj opisani scenarij z švedinjama in Assangeom dejansko držal. verjetno po nepotrebnem sem antagonističen, ker mi je zapis na tvojem blogu preveč prokrustova postelja, je pa gotovo edini na katerega sem naletel, ki temeljito odpira vprašanje Assangeove (ne)odgovornosti.

  71. ="."= - 16.12.2010 ob 19:25

    Še razlog zakaj mislim da mora Assange v vsakem primeru sprejeti ali vsaj pričakovati tudi neprijetno razkritje svoje zasebnosti: odgovoren je za razkritje umazanega perila velikega števila ljudi, še več, precej jih je v smrtno nevarnem položaju. Assange sam ne more biti izjema, še manj nenadomestljiv. Če je torej vse to v imenu tega da sonce privlečemo v votlino, naj sonce sije tudi na Assangeove gate. Če pa gre predvsem za Assangeovo slavo, kot misliš ti, si pa tudi zasluži da vsi vidimo njegov drek. Logika revolucije je pač neizprosna :)

  72. Simona Rebolj - 16.12.2010 ob 23:51
    Simona Rebolj

    @Rado:

    Če ne bi bil tako fukotožen, bi se imel mogoče priložnost naučit še kaj o kolateralni škodi, ponovnem vstajenju uradnih medijev s pomočjo večno človekoljubnih herojev, tokrat v gverilski preobleki, o herojih, ki jebejo ježa in herojih, ki pojeja pina colado na dvorcu z varnostno verižico na gležnju, o nezaslišanih trivialnih temah po izboru in drugih trivialnih temah po izboru. In še o marsičem.

    Ker ti gre pa samo neuresničen fuk po glavi, kot večini, si se spet naučil nekaj samo o tistem, kar te edino zanima.

    @=”.”=:

    No, radodarna sem, če je nujno … hehe … To je pač dejstvo, da tak profil lahko nastane tudi za šalo. Viš, še v primeru takoimnovanih tabloidnih informacij je interpretacija še kako pomembna v novinarskih prispevkih in tudi v tem primeru ne bi smeli izpustit vseh možnosti, da bi se izognili prejudiciranju in konotacijam v smer podtikanja. Pa ne gre in ne gre.

    Je pa tako, da so vse informacije pomembne in ja, se strinjam, on bi moral bit prvi popolnoma imun na cenzuro, pa ni, kot še na marsikaj ni imun. Imun je očitno predvsem na previdnost!!! Očitno mu ni treba bit previden. Ni bil previden pri kurbanju, ni previden pri surfanju po netuin še pri marsičem verjetno. Kaj ti bo previdnost, če je ne potrebuješ. Varnost ima zdaj tudi transparentno tako zagarantirano, da je kar joj. Me čudi, da se ostalim Wikiliksarjem nič hlače ne tresejo pred kakšnim neuradnim napadom, saj niso anonimni. In kdo ali kaj neki Assangea tako ogroža, da mu Britanija s svojimi mogotci – pazi – z novinarskim mogotcem načelu – nudi tako učinkovito varnost, kar azil. Ker tole pač ni preganjanje Assangea in nezaslišane aretacije, ampak elitni varnostni ukrepi za Assangea. Očitno se karte elit samo malo mešajo trenutno. V kaosu se pa izgubi še kakšen zmeden, a dovolj bogat Michael Moore z denarnico … hehehe … Kaj takega ni moglo nikoli uspet Tomu Križnarju, čeprav snema vse, kar se hudega godi in itak se vse po enakem kopitu ponavlja in nisem opazila nobene revolucije. Še manj interesa javnosti. Ne more se zgodit.

    Assangeu pa predsedniški balkonček in temu primerni pop govori sedejo, da je kar neverjetno. Mi smo pa medtem že pozabili depeše prebirat, a ni hudega, saj ni kaj prebirat. Tako to gre.

  73. hausić - 17.12.2010 ob 07:13

    Simona stara, dobr si ga zađuskala…
    Mah, pustmo tega nedojebanega permisivno razvajenega hekerčka in njegov boren izliv pri miru…Nč novga, nič nepredvidljivega. Tudi v bodoče ne. Vsaj zame, but feel free to jerk offffff on it.
    Enivej. :)
    Mene bolj zanima:
    Zakaj arhiv udbe v beogradu še vedno ni popolnoma dostopen?
    In zakaj je temu tako?
    Kdo je odgovoren za blokiranje Udba. net -a, Dušana S. Lajovic-a, v preteklosti? In zakaj?
    Kdo je odgovoren za oropan arhiv (dosjejev znanih političnih imen, seveda) udbe v Sloveniji?
    Bo šlo debilčki?
    Najprej pomette pred svojim pragom, deca titejeve debilane…
    p.s.
    Nagradno vprašanje….kako godinovsko-nevrotično-histerični bi bili mladinini in dnevnikovi mongoloidni fdv in ff debilčki, če bi pleško JJ barantal za luzerje iz Guantanama?
    Na skali od 1 – 10. Go!
    In nenazadnje….All-american redneck fris “manđurca” Manninga….vaš spomin nanj, bo hitreje zbledel, kot namišljeno strmogljavljeno letalo v Pentagonu, tistega septembra.
    Tipo je izgovor in ekskjuz nepopolnega amerikanerskega obrambnega sistema; in kakopak “buffer” zakompleksane hekerske Julije. K
    ar semene tiće, so oboji na njemu oprali roke.
    In nič drugega.

  74. ="."= - 17.12.2010 ob 08:41

    @simona

    se strinjam. mislim pa, da sta nepremišljenost in neprevidnost skoraj en od potrebnih pogojev za revolucionarja. mogoče je žalostno, da je ob tem zelo redko najti pripravljenost vsaj brez večjega zastranjevanja priznati posledice svojih dejanj in ideologije ter čisto osebne hibe povezane s tem. oboje je pač skrajno embarassing.

    še božanski Jezus ima v svoji popolni biografiji zapisano obotavljanje preden se je dal za višje cilje pribit na križ. sicer ni nikdar obstajal, vendar recimo da je. v tem primeru ga je moralo iskati vseh dvanajst apostolov, dokler ga niso našli pijanega in tresočega kako se skriva v nekem skednju. in na križ je šel šele ko so mu zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru razkrili grozljivo trivio :) mogoče ga je moral še oče bog za ušesa. sicer pa to lepo pove dolgo zamolčan evangelij po Judi: Judež je omogočil Jezusu da odvrže omejitve svojega mesa in je zato največji med svetniki. Prerokov na križih je bilo v tistem času za razprodajo in obotavljanje in mencanje pred izpolnjevanjem svoje božanske usode verjetno precej tipično.

    v primeru da heroji dvignjene glave gredo v smrt pa tudi ni vse nujno lepo in prav. večinoma je za tem narcizem (save your face, save your idea) ali fundamentalistična deluzija in neumnost. svetle baklje kot Giordano Bruno so čista izjema.

    Krščanstvo se da v veliki meri razumeti kot opravičevanje boga ki je katastrofa in sina, ki je popolnoma razočaral. Kaj bo z Assangeom pa bomo še videli :)

  75. ="."= - 17.12.2010 ob 15:00

    Za presojo Assangeovega značaja in motivacije pa je vsekakor obvezno branje njegov stari blog:

    http://web.archive.org/web/20060712184552/iq.org/index.html

    Zanimivo branje tudi sicer. Za vabo :)

    “But then, just when one might suspect that men are krill to the baleen of female romantic manipulation, I found myself loving a girl who was a coffee addict. I would make a watery paste of finely ground coffee and surreptitiously smear this around my neck and shoulders before seducing her so she would associate my body with her dopaminergic cravings. But every association relates two objects both ways. She started drinking more and more coffee. Sometimes I looked at her cups of liquid arabicia with envious eyes for if there were four cups then somehow, I was one of them, or a quarter of everyone one of them…”

  76. ="."= - 17.12.2010 ob 18:45

    meni trenutno še najbolj jasen opis dejanskih obtožb proti Assangeu, dovolj jasno ločenih od avtorjeve interpretacije.
    http://www.craigmurray.org.uk/

    po branju vsega dosegljivega o Assangeu mi moj občutek pač pravi da gre za kvaliteten kompromat, v častitljivi tradiciji. in če je, je res zelo uspešen: govorimo o Assangeovem zasebnem življenju kot da bi že bil najmanj Berlusconi, diskusija pa ima tudi enak učinek …

  77. ="."= - 17.12.2010 ob 18:55

    zelo relevantno in obvezno branje pa se mi zdi tudi tole:

    http://zunguzungu.wordpress.com/2010/12/10/there-is-something-to-see-here/

    ok, zdaj pa dovolj

  78. ="."= - 17.12.2010 ob 19:31

    kljub obljubi, še feministično perspektivo, precej boljšo od prej navedene na strani rahlo zagrenjenega Craiga Murraya (vseeno vredno branja kot izpoved žrtve kompromata):

    http://www.hollow-hill.com/sabina/2010/12/in_which_we_smear_julian_assan.html#comments

  79. Apollo - 18.12.2010 ob 22:04
    Apollo

    Kar primeren naslov Simona. Pri WL ne gre brez puščanj. Končno so znane polne obtožbe in niso nič bolj dramatične, kot je kazalo od začetka. Naduti moški ego, ki se ni hotel ukloniti STD testu do zadnjega večera, ko se je pognala še kafkovska birokracija.

    Harold has independently told the Guardian Miss A made a series of calls to him asking him to persuade Assange to take an STD test to reassure Miss W, and that Assange refused. Miss A then warned if Assange did not take a test, Miss W would go to the police. Assange had rejected this as blackmail, Harold told police.

    Assange told police that Miss A spoke to him directly and complained to him that he had torn their condom, something that he regarded as false.

    Late that Friday afternoon, Harold told police, Assange agreed to take a test, but the clinics had closed for the weekend. Miss A phoned Harold to say that she and Miss W had been to the police, who had told them that they couldn’t simply tell Assange to take a test, that their statements must be passed to the prosecutor. That night, the story leaked to the Swedish newspaper Expressen.

  80. Simona Rebolj - 18.12.2010 ob 23:52
    Simona Rebolj

    @hausić:

    Uuu, hausić, kako dolgo že nisem slišala
    izraza “zađuskat” … haha … prav pasalo je!

    “Mah, pustmo tega nedojebanega permisivno razvajenega hekerčka in njegov boren izliv pri miru… Nč novga, nič nepredvidljivega. Tudi v bodoče ne. Vsaj zame, but feel free to jerk offffff on it.”

    Bi se kar strinjala z bistveno diagnozo, ki jo tako rada pred kamere pride potrjevat še njegova mamica … hehe …

    Vprašanja, ki si jih postavil in še premnoga druga, tudi v svetovnem merilu, bodo ostala neodgovorjena, ker, kot se zapisala, top secret ostaja še vedno secret in kaj je še huje – tudi tisto, kar ni secret, ampak še kako prekleto znano obdelujejo itak tendenciozni kvazi intelektualni pocarji in tudi mišljeno je tako, zaželeno in posvečeno. Kot pametne sandre potrjene in požegnane od angelc. Nivo ni nič višji, četudi retorika bolj zglancana. Da je zarukanost zaželena, je pa itak jasno, samo v šolske programe in sisteme poglejmo, pa je vse jasno.

    “Tipo je izgovor in ekskjuz nepopolnega amerikanerskega obrambnega sistema; in kakopak “buffer” zakompleksane hekerske Julije. K
    ar semene tiće, so oboji na njemu oprali roke.
    In nič drugega.”

    Tudi izgovor za to, kar si navedel, in ne izgovor le za to. Ta je še najbolj prozoren. Definitivno pa podpišem epilog o pranju rok. Že dolgo pa nismo bili priča tako perverznemu pranju rok in zavajanju javnosti temu v prid, ne da bi bilo sploh treba sproducirat kakšne zarote. Na perverznost seveda mislim glede na samo orodje za scenarij – človekove pravice in borba za demokracijo (my ass (ange)).

    =”.”=:

    Embarissing, ja … hahaha … milo rečeno. Same napake znotraj revolucionarne nerodnosti sicer ne bi predstavljale posebnega problema. Odziv revolucionarja in mentaliteta, nivo, ki ju izkazuje post festum, je tisto, kar daje odgovore na pravo naravo revolucinarnosti. Tudi pri zgodbici o Jezusu je to prevladalo, no, še bolj je pa prevladala brezmejna volja do neumnosti ljudstva s svojimi tendencioznimi intepretacijami. Jezus jo je pri tem še kar dobro odnesel, najbolj sta najebala Jožef in Marija, tako da je nikoli javno razkrita in spregovorjena realna zgodba postala prodajni artikel za slepoverce, bistvena poanta zgodbe s problemi v njej pa ključna podlaga za patriarhat in šovinizem, pri čemer je bila jasna predvsem ena stvar – da Jožefov problem očetovstva izgine, če Marijo eksistenčno ugrabi in jo flikne v zapor konstantnega nadzora, ker nikoli ne veš, kdaj pride kakšen Gabriel mimo in zleze v hlačke. Tako to gre.

    Sem se malo popasla po njegovem blogu. Zmaga tista z njegovo predstavo o reševanju podnebnih sprememb. Fatalistično. Tip obožuje velike in prezira male probleme. Res.

    Pogled Murraya se mi ne zdi vreden posebne omembe, je precej skladen z ostalimi populizmi na to temo. Kot se odvijajo stvari, veter bolj piha v mojo smer bistva.

    Zunguzungu smo tukaj že lahko prebirali, ker je lansiral link že komentator Insomniac, Apollov blog, ki je tudi v mojem zapisu linkan pa večino informacij črpa od tam, nekaj v prevodu, nekaj v originalu.

    Zadnji link nisem poznala in prebrala, pa mislim, da nima nobene zveze s feminističnim pogledom, daleč od tega. Bedastoče, ki spadajo v koš iz mojega prvega in drugega poglavja zadovoljive žgeščkljive vnaprejšnje odločenosti, ki se potem zabava s pravljicami. Feminizem je na tem mestu samo izrabljen za potrebe vzpostavljene večje simpatije med bralcem in avtorjem, češ, poglejte, kakšna “nepričakovana” verodostojnost. Tudi feministke niso imune na fuk, tako kot ena izmed tožnic pač ni bila, le da nima več interesa, ker je svoje že fasala. Ta avtorica ga pa fasala pač še ni, pa bi ga. Ko bi se vsaj tako tudi izražala, namesto da trati naš čas … haha …

    @Apollo:

    Hvala za link. Sem prebrala v celoti, ker ima tako še največji smisel. Ja, nič večja dramatičnost v smislu same teže dejanja za tiste, ki si ga in jo nismo drkali na Assangea in sesuvali kretenske zaključke o počenih kondomih. No, za večino novinarjev, ki so se kretenoidno soočali s švedskimi čudnimi zakoni … hahaha … pa čista drama in plaz novih podatkov, očitno. No, zame res enako, kot sem zapisala naslove in vsebine pod naslovi, v čem vidim ključno poanto same zgodbe. Jaz sem dobila samo precej bolj dramatično pornozgodbico … hahaha … tisti promiskuitetni napadi od spodaj navzdol nagega Assangea so zelo zabavni. Verjamem, da bodo skušali dramaturgijo in scenarij čim bolj zanikat, ampak, kurc, Assange točno takizgleda in deluje, kot je opisano v linkani porno štoriji, kjer iz kadra v kader z vseh strani napada s kurcem. Napadi na teritorije ga očitno zelo vzburjajo. Eni s puškami, drugi pa s kurci, medtem ko že ravno ne driblajo z miško.

    Sem si pa pogledala še link na odlomek iz intervjuja z Adrianom Lamo, ki si ga navedel v komentarju pod tvojim predzadnjim zapisom – http://www.youtube.com/watch?v=OH9pGZAV18c&t=200
    . Srhljivo, kako so nadrogirali tipa. Neverjetno, da je sploh še živ. Verjetno zato, da lahko še malo jezika, medtem ko si rešuje kožo.

  81. ="."=? - 20.12.2010 ob 00:01

    Meni osebno se ta leak ne zdi zadnje dejanje Rašomona, ko se prikaže tista objektivna priča, ki je videl čisto resnico ampak to, da se smo končno zvedeli vsaj česa je Assange neposredno obtožen. Assangejev švedski odvetnik, ki ima tudi vpogled v te dokumente švedske policije je recimo izjavil da je jasno, da je šlo za zaroto obeh žensk: prek SMS sta se dogovarjali o prodaji sočne zgodbe tabloidom. Mogoče bo vlogo kmeta iz Rašomona odigral kakšen voyeur ki je njegovo zapeljevanje spodaj brez opazoval s teleskopom ali bolj verjetno katera od zaenkrat neznanih Assangeovih trofej, lahko da bo Assange že priznal vse ko jaz ravno pišem ta komentar, ne vem. Vendar: vseeno še prezgodaj za dokončen zaključek, razen za že prepričane.

    Bi pa vseeno zdaj že Assange sam moral priznati da je zgodba obeh žensk (da uporabim njegovo izražanje) 80% verjetna. Je najbolj prepričljiva verzija realnosti doslej. Ne štima da bi dve agentki CIA zajebali lastni kompromat z neuspešnim brisanjem sporočil iz twitterja, niti ne štima da bi za honeypot izbrali ravno njiju. Mislim, lahko da gre kompromat takšne sofisticiranosti da ima to nepopolnost namerno vstavljeno in spremenjeno v končni košček sestavljanke, lahko da je CIA pač tako nesposobna da ne zna izpeljati kompromata, lahko je pač šlo za nekaj improviziranega v zadnjem trenutku, ko je bila Ardinova maščevalna. V nesposobnost CIE ali poljubne tajne službe sem pripravljen zelo verjeti, toda: dogodki na twitterju in SMS prej potrjujejo zgodbo obeh žensk kot jo zanikajo. Lahko da sta tudi razpravljali (ne nujno smrtno resno) o tem, da bastarda razkrijeta tabloidom in Assangeov odvetnik pač uporablja tole za obrambo.

    Še bolj neprepričljiv se mi zdi Assangeov beg v UK zaradi tega, ker je tam baje bolj varen pred izročitvijo. Ne štima. UK je ameriški pudelj in bi bila meni osebno zadnje mesto v zahodni Evropi kjer bi se želel skriti pred izročitvijo USA. Če se motim, naj me kdo popravi, to me res zanima.

    In ja, tu se povsem strinjam z Simono: Assangeova odločenost ne odgovarjati na obtožbe kot da so pač nepomembne je vsaj sumljiva, v najboljšem primeru pa katastrofalen PR. Pač rekel bi nekaj v smislu da želi da pride resnica na dan in pozval k leakom kot je ta zadnji pa bi bil v bistveno boljšem položaju kot zdaj.

    V vsakem primeru: Assange bi kot neke vrste anarhist moral enostavno spoznati nevzdržnost svoje pozicije in odstopiti iz pozicije javnega obraza Wikileaks. To da (honeypot ali ne) v trenutkih šibkosti ne razmišlja dlje od svojega kurca mogoče samo malo pospeši neizogibno. Tam kjer je, je neizogibno prisiljen v vlogo kmeta v šahu elit, kot žrtev ali prodana duša.

    Mislim celo, da je dokaj vseeno ali je njegov značaj kurbirski ali svetniški. Po vsem kar sem prebral, je bil Che Guevara zelo dosleden in do sebe enako revolucionarno neizprosen kot do drugih, prava redkost. Pa mu to ni pomagalo, da zdaj ne bi z svojim logotipom prodajal majic in obuval narejenih v sweatshopih, da o energetskih ploščicah za ekopotrošnike sploh ne govorim …

    Mimogrede, feministična plat zgodbe, pro ali con, se mi zdi pomembna zaradi tožbe same kot zaradi ozadja tožnic. Zaradi tega tudi tista linka iz „all radical feminists are bad“ in „i am a radical feminist“ (and she indeed is) perspektive. Res pa ne vem če lahko zaenkrat priporočim branje, je pač vmes prišlo do novih razkritij. Mogoče edino če koga zanima ozadje Ardinove (no, to bi za tiste, ki želijo odločati o verodostojnosti in odločati verodostojno sicer moralo biti podobno pomembno kot Assangeovo). Je pa o švedskem pravnem sistemu, kako ta dejansko deluje za večino žensk in zakaj je obtožba Assangea precej farsična vredno prebrati Naomi Wolf.

    http://www.huffingtonpost.com/naomi-wolf/post_1435_b_797188.html

    Gotovo pa šlamparija švedskega sistema in nenavaden fokus ravno na Assangea ni dokaz da je primer v celoti kompromat, kot trdi Assange…

    Pa da se prestavim k meni bolj pomembnim temam prek zungazunga linka. Trditev da smo pač videli le delček vseh depeš in da bo verjetno prišlo do večjih razkritij ne drži nujno. Gre pač za depeše profesionalnih diplomatov, do katerih ima sicer dostop vsaj milijon ljudi, in ki navzgor sporočajo tisto kar tisti zgoraj želijo slišati. Lahko da bomo naleteli na kakšno šokatno depešo koga ki mu je postalo vseeno da ga bodo poslali v Mongolijo razmišljat o koncu kariere. So sicer bistveno bolj ekskluzivna omrežja, vendar je od tam veliko težje kaj pretihotapiti. In kaj ob zaroti kot 9/11, kjer je po mojem zadoščalo, da se pet ljudi sestane in dogovori da bodo pač ignorirali opozorila o terorističnem napadu in malce pripomogli da se bo gotovo zgodil (oslabili nadzor zračnega prometa recimo). Dvomim, da je tu kakšna depeša. Tako da bodo verjetno ostale skrivnosti 9/11, JFK, UFO pač še vedno skrivnosti.

    Kar je tu skrit slon v dnevni sobi je dejstvo, da je tako prekleto jasno kdo in kako je izkoristil dogodke 11 septembra, pa še vedno gre vsa energija v iskanje zarote. Še vedno ne vemo in očitno nikoli ne bomo vedeli, če so nacisti res zažgali Reichstag, jasno je edino tisto kar je bilo jasno že na kristalno noč: za opravičilo česa so bili izbrani in kaj bi morali takrat narediti da se ne bi zgodila fašistična Nemčija. Pa ni nič pomagalo.

    Kljub temu da se mi zdijo leaki bistveno manjša trivia kot Simoni moram žal biti skupaj z njo skeptičen: depeše same po sebi nam mogoče govorijo le to kar že vemo in nam potrjujejo pasivnost s katero smo se že sprijaznili. Vendar me Wikileaks niti ne zanimajo zaradi tega, da bi mi, ubogi peoni na tem blogu karkoli novega zvedeli. Vse kar bi morali vedeti za akcijo itak že vemo.

    Vendar: vizija in shema naše družbe in institucij moderne dobe (šole, zapori, itn) je panoptikon: mi smo zaporniki na obodu prozornega stolpa, v tennem prostoru znotraj so stražarji. Mogoče zaporniki kot podgane v laboratoriju lahko izberemo kateri gumb bomo pritisnili, kaj nam to pomaga. Lahko izbiramo katerega od že prežvečenih mnenj bomo jedli, to ne spremeni ustroja. Wikileaks so za trenutek osvetlili notranjost temnega prostora. Da bodo stražarji kar naenkrat okameneli pred lastno podobo v zrcalu ali da se bo celoten sistem od notranje dileme zapletel vase kot tista stonoga iz pravljice je preveč pričakovati. Je pa nekaj popolnoma novega, da je vsaj prvi sloj neke tajne organizacije tako lepo osvetljen. In Wikileaks so le prvi takšen dogodek, ki hkrati napoveduje veliko večje zapiranje in nadzor in veliko večja razkritja.

  82. Simona Rebolj - 20.12.2010 ob 01:01
    Simona Rebolj

    =”.”=?:

    Seveda ta leak ni zadnje dejanje in seveda so tudi muke odvetnika v tem primeru približno tako relevantne v verodostojnosti kot tožnice. Assange bedastoče sebi v obrambo itak samo še poglablja z izjavami, da bo dokazal, da je nedolžen … in naslednja izjava, da bodo dokazali, da ni nobenih dokazov za obtožbe … hahahaha … Torej bo skušal dokazat, da obtožb ni mogoče dokazat. Lepo, no.To tudi pričakujemo, vse ostalo je pa zgolj stvar navijaštva divjih fenov za in divjih fenov proti. Zelo verjetno bo pri tem tudi ostalo, ne glede na razplet na sodišču.

    Bolj omembe vredno se mi zdi, da bo Assange zaradi tega pač lahko vlagal pritožbe kot nor, torej lepo na varnem pod ostrim nadzorm v Britaniji. Zelo zanimivo. In seveda tole s Švedsko, da noče na zaslišanje, precej labavo deluje. Je pa očitno, da je v Britaniji nadpovprečno varovan, medtem pa lepo na prestižnem posestvu pljucka pina colado in se verjetno namaka v džakuziju). Zakaj? (pustimo ob strani fenovske budale, ki se zabavajo z idejo, kako Britanija Assangea muči, ker ga bojda ne spusti na svobodo … hahaha …). Ob vsem tem je pa še bolj zanimivo, da Wikiliksarje, ki res vsaj nekaj delajo, nič ne skrbi, da bi jih kdo odpihnil in se veselo kažejo po medijih in opozarjajo, da Assange ni edini … več o tem kasneje.

    O Ardinovi ozadje poznam. Veš, da sem norec na teme, ki se jih lotim in se vse te zadeve pozanimam. In seveda feministično ozadje vpliva, ampak bolj bistveno je, kako in zakaj.

    Naomi Wolf ne cenim, preveč piarovsko oportunistična.

    Assange bo raje crknil, kot odstopil iz svoje pozicije, ker je to njegovo bistvo – Pozicija.

    ne, ni vseeno, ali je njegov značaj svetniški ali kurbirski. Pomembno je, da je kurbirski in ni svetniški, še posebej v tem primeru, ko se keglja z materialom, s kakršnim se keglja. Che Guevara pa ni bil v mojem zapisu omenjen kot kurbirski značaj, z ostalimi omenjenimi vred, ampak v kontekstu napuhanega libida in volje do moči ter s tem povezanih različnih sredstev, ki vodijo k istemu na koncu. Lahko so tudi dobrodelne dejavnosti, a koliko časa trajajo. To je tsito bistveno skupno vsem primerom, nihče od njih pa ni simbol sveniškega značaja. Assange je kurbirska fešn narava, El Che je bil pa fanatičen asket. Res je zahteval od ljudstva enako kot od sebe, kar je grozno, ker je bil itak sadomazohist. In seveda, kot vsi omenjeni, tudi prepričan, da zmore vse, torej se lahko igračka tudi z gospodarstvom, bankami in se tudi je. Vse zjebal. Tudi Assange obvlada vse in je za vse najboljši, čeprav ni fanatičen asket, je pa fanatičen uživač, kurbir (v širšem smislu pojma) pač.

    In ja, seveda podpišem, kot sem tudi že zapisala, da ne gre za top secret informacije. Vseeno pa lahko naredi precej štale tam med črnci in “črnci”. Zahodna elita bo itak v zlu skupaj stopila, of course. In seveda bo rezultat predvsem v večji varovanosti in nedostopnosti. Saj v bistvu sploh ne vemo, kaj se gredo Wikileakarji. Mogoče se gredo nekaj povsem drugega, kot izgleda, najhuje od vsega, da se ne grejo nič, ampak so veseli dumboti, ki se noro zabavajo, ker so prijeli kar svet v svoje roke. Pa ne mislim napihovat voljo do možne zarotniške paranoje, ampak preprosto je še nekaj zadevic okrog tele soap opere, ki so jako bizarne. Več kasneje.

  83. ="."= - 20.12.2010 ob 21:52

    @simona

    Čedalje bolj se sprašujem kam svetijo in kaj osvetljujejo Wikileaks in ali niso le slepeča luč žarometa da zaporniki ne bi slučajno gledali v temo …

    http://www.globalresearch.ca/index.php?context=va&aid=22389

    What this examination of the Wikileaks project also suggests is that the mechanics of New World Order propaganda, particularly with regard to its military agenda, has become increasingly sophisticated.

    It no longer relies on the outright suppression of the facts regarding US-NATO war crimes. Nor does it require that the reputation of government officials at the highest levels, including the Secretary of State, be protected. New World Order politicians are in a sense “disposable”. They can be replaced. What must be protected and sustained are the interests of the economic elites, which control the political apparatus from behind the scenes.

    In the case of Wikileaks, the facts are contained in a data bank; many of those facts, particularly those pertaining to foreign governments serve US foreign policy interests. Other facts tend, on the other hand to discredit the US administration. With regard to financial information, the release of data pertaining to a particular bank instigated via Wikileaks by a rival financial institution, could potentially be used to trigger the collapse or bankrutpcy of the targeted financial institution.

    All the Wiki-facts are selectively redacted, they are then “analyzed” and interpreted by a media which serves the economic elites.

    While the numerous pieces of information contained in the Wikileaks data bank are accessible, the broader public will not normally take the trouble to consult and scan through the Wikileaks data bank. The public will read the redacted selections and interpretations presented in major news outlets.

    A partial and biased picture is presented. The redacted version is accepted by public opinion because it is based on what is heralded as a “reliable source”, when in fact what is presented in the pages of major newspapers and on network TV is a carefully crafted and convoluted distortion of the truth.

    Limited forms of critical debate and “transparency” are tolerated while also enforcing broad public acceptance of the basic premises of US foreign policy, including its “Global War on Terrorism”. With regard to a large segment of the US antiwar movement, this strategy seems to have succeeded: “We are against war but we support the ‘war on terrorism’”.

  84. ="."= - 20.12.2010 ob 22:01
  85. ="."=? - 21.12.2010 ob 00:12

    predvsem pa priporočam branje cryptome.org. veliko drugače nedosegljivih podatkov in razmišljanj ljudi ki so v tej kriptosceni. recimo:

    http://cryptome.org/0001/wikileaks-case.htm

  86. ="."=? - 21.12.2010 ob 00:53

    Kazalo za wikileaks teme na cryptome je

    http://cryptome.org/0003/wikileaks-series.htm

    In Rašomon gor ali dol, moram priznati da v branju tega prav uživam.

    http://cryptome.org/0003/wikileaks-dadt.htm

    Beyond this, Assange is suspected of being bi-sexually promiscuous and not attentive to partners after brief or extended relationships, often concurrently multiple as in the Swedish instance, in which he insists on being a dominant controller and insensitive to the after-needs of his companions.

    More generally, defiance toward him leads to immediate breakoff of relationships, with dissidents blamed and denigrated.

    He has repeatedly demonstrated intolerance toward those he recruits for his various ventures, Wikileaks the latest. He recruits with flattery of targets and promises of important stature in the actions, maintains dominance over those less capable than he with vulgar bragging about his recruitment successes, and dismisses anyone who challenges his supremacy. Refusing or walking out of interviews and halting discussions is typical. He much prefers to orate without interruption, inveterately solipsistic.

    He is hyper-sensitive to criticism and loses his temper rather than answer disagreements. He believes he is smarter than his doubters and has no patience with those who do not succumb to flattery, oration and bullying.

    In turn, he craves praise and flattery, and becomes depressed and suicidal if he does not get those from admirers he cultivates for that purpose — susceptible adorants and especially those more notable than he. “Kicks down, kisses up.”

    He has left a trail of persons infected by what he promises, were used by him so long as they were believers, then abandoned when not. His wife and children among them; only his mother remains as loyal as a dominating wife — perhaps the source of his misogynism and homophilic longing for a dominant father (a characterisic among many shared with Obama).

    He suffers an emotional and intellectual messianism for which he believes there is no antidote. He does not expect to be punished for infecting with promises of glory and love as done with Bradley Manning and others yet untracked. If he is also spreading a fatal disease such as HIV he is intentionally sacrificing victims as his last god-like action so common in narcissists.

    His quick cooperation with Swedish blood tests could put this frightening scenario to rest, or provide aid for immediate treatment of those who may have been victimized. This can be done quietly without public disclosure although Wikileaks has published confidential sexual investigations with names of innocents.

  87. ="."=? - 21.12.2010 ob 01:33

    naj opozorim samo še na leak zaprte wikileaks mailing liste iz 2007. Takrat je bil očitno veliki sellout wikileaksov in zaradi tega razkol z Johnom Youngom, ki je (po moje utemeljeno) zaključil

    Wikileaks is a fraud:

    Fuck your cute hustle and disinformation campaign against legitimate
    dissent. Same old shit, working for the enemy.

    nastopi seveda tudi Assange Menedžerski in zadevo reši v najboljši korporativni tradiciji

    http://cryptome.org/0003/wikileaks-lash.htm

    http://cryptome.org/0003/wikileaks-dan.htm

  88. ="."= - 21.12.2010 ob 18:58

    @simona

    (O značajih je nevarno spekulirati ker je ravno to, da sebe jasno vidimo kot enoten značaj z določenimi značilnostmi največja ovira da bi videli svoje napake in da bi jasno videli druge. Nikogar še nisem srečal, ki bi vedel kaj je, vključno s tistim v ogledalu. Je pa percepcija osebnosti pri sebi in drugih nekaj kar ti je položeno v zibko in česar se ne moreš znebiti, tako da pač moramo tudi govoriti o tem :)

    Če misliš voljo do moči v Nietzchejevem smislu je Che Guevara gotovo njeno utelešenje. V negativi to pomeni, da je bil pripravljen porušiti vse in iti prek vsega da bi to voljo do moči oz. revolucijo uresničil. Sem previden do vrednostnih sodb o konkretni realizaciji pač glede na čas in okoliščine (USA embargo, USSR kot zelo nevaren zaveznik) in imam o Cheju okvirno pozitiven vtis. Ne dvomim pa, da bi jaz osebno v Chejevi družbi hitro končal v neoznačenem grobu ;)

    Assange je čisto nasprotje: volje do moči nima, potrebuje pa osebno moč, slavo, vpliv. Nujno potrebuje lasten odsev v ogledalu da sploh obstaja. Narcisa iz grškega mita si ne predstavljam kot nekoga ki bi vedel da je lep in bi se občudoval ampak kot nekoga ki mora stalno gledati ven, v zrcalo da sploh preživi iz trenutka v trenutek, saj brez potrditve in lažne slike umre. Če se tam pokaže mozolj pa popizdi kot da bi šlo za življenje in smrt, saj pri njem tudi gre za življenje in smrt. Tudi promiskuitetno prisvajanje vsakega približno fukabilnega telesa ki pride v bližino ni znak presežnega libida, ampak panično siljenje drugih da potrdijo privlačnost Narcisa.

    (Seveda smo okvirno vsi v taki situaciji ker sta ego in zrcaljenje pač neizogibna biološka prtljaga. Je pa večja ali manjša izraženost tega nekaj kar določa značaj. Ravno tako takšno kompulzivno kurbanje in prodajanje samega sebe nikomur ni povsem tuje, saj to nujno inducirata kapitalizem in družba spektakla v kateri živimo. Vendar spet, nekateri to bolj učinkovito ponotranjijo :)

    In priznam da sem se motil, Assangejev značaj in dogajanje v njegovi postelji niso le nepomembna kurioziteta v okviru širših silnic. Želja biti čarovnik, ki poseduje drugim nedostopno vednost in z magičnimi formulami in simboli oblikuje realnost je zelo nevarna šibka točka tehnokratske subkulture. Pri večini ne gre za plemenite cilje ali slepo vero v moč gigabajtov resnice ampak enostavno za moč. Za to, kdo bo imel več čarobnih formul, podatkov ali večjo armado zombijev. In ne gre za anarhijo, ampak za hierarhično strukturo tajne lože. In bolj kot raziskujem se mi Wikileaks zdijo kot tajna loža ki se predstavlja za odprto organizacijo. Odprta organizacija so nekje toliko kot so Wiki, torej nič od nič.

    Mogoče med Facebookom in Wikileaks niti ni takšne razlike in je oboje stojnica kjer za pičkin dim prodajaš svojo zasebnost in življenje. Na Facebook vsaj nihče pameten ne bo šel objavljati kaj usodnega, Wikileaks pa se cedijo od zagotavljanja, kako je vse varno. Pa ni. Tudi če je za Wikileaks jata angelov bo vse zabeleženo v dnevnikih sistema, iz katerega je pricurljal leak in usposobljeni preiskovalci se bodo mimogrede prebili čez nekaj plasti zaščite. Manning dejansko sploh ne potrebuje Adriana Lime, da bi ga izdal, izdal se je sam v trenutku ko je zaupal varnemu Wikileaks nabiralniku.

    Na Wikileaksih bi moral utripati rdeč napis: kids, don’t do this at home in nekaj tisoč strani navodil kako se vsaj minimalno zaščititi pred psi, ki zavohajo vsako najmanjšo napako. Namesto tega je tale zavajajoča smešnica:

    http://wikileaks.ch/submissions.html

    In če tam ni jate angelov bodo diplomatske depeše mimogrede postale Kapital: dobiček se da iztisniti že z objavo ali neobjavo določene depeše, podobno s tem da se določena imena počrnijo in imenovane kasneje izsiljuje z razkritjem. Spet, nekaj kar je usodno pa je najmanj zamolčano.

    No, da tega ni in da je selekcija nepristranska nam pač jamčijo mediji, vredni zaupanja, kot že tolikokrat doslej :/

    Ja, bolj kot razmišljam, večja travestija se mi zdi vse skupaj …

  89. Nidurun - 21.12.2010 ob 23:31

    “O značajih je nevarno spekulirati ker je ravno to, da sebe jasno vidimo kot enoten značaj z določenimi značilnostmi največja ovira da bi videli svoje napake in da bi jasno videli druge.”

    ne morem se strinjati. mislim, da smo ljudje skozi svojo evolucijo razvili mnoga orodja objektivnega opažanja tako sebe kot, kdaj tudi posledično, drugih. drugače bi težko na področju umetnosti, psihologije, filozofije dosegali vrhunce kot smo skozi zgodovino jih. veliko slabše bi poznali osnovne gradnike človeške duševnosti. to je pa tudi velik dar človeštvu, s katerim lahko ovinkajo okoli danih ovir. tu je potrebno po mojem ločevati med vsakdanjo, mizernejšo, banalnejšo platjo našega bivanja in sposobnostmi duha, ki jih lahko dosega s pomočjo urjenja na relaciji možgani-srce.

  90. bp - 22.12.2010 ob 12:01

    @=”.”=: stran submissions govori o pošiljanju podatkov, ne o tem, kako pridobit tajne podatke. In zadeva je postavljena tako, da ti preko pošiljanja podatkov WL, še posebej ob uporabi TOR, le tega brez sodelovanja WL ne morejo dokazat. zanimivo vprašanje pa je, če te lahko zavaruje tudi pred tem, da te prav zaradi tega ne povozi tovornjak.

    skratka govorijo o tem, da jim je podatke poslat relativno varno, pridobit podatke, no tu se pač mora znajti vsak sam.

    kako posamezne institucije varujejo svoje tajne podatke pa je povsem druga zgodba, verjetno vse uporabljajo kontrolo in beleženje dostopa, včasih pa je mogoče tudi z variiranjem nekaterih detajlov iz podatkov samih, ugotoviti, od kod so ušli. da o vsakdanjih rečeh, recimo, da vas vsak wordov dokument, ki ste ga odprli in posneli nazaj na disk lahko identificira niti ne govorim.

    večji problem trenutno pri wikileaks recimo vidim, je uredniška politika in njene prioritete. recimo da tvegaš glavo, da zbrskaš nekaj o tem, kako vrh nekega podjetja ve, da prodajajo strupe, pa so preveč dobičkonosni, da bi nehali, in to pošlješ wikileaks, ti pa se odločijo, da ne bodo objavili, ker nimajo ljudi in ker jih čakajo še terabajti nepredelanih materialov pred tvojim. ampak tu lahko pomaga konkurenca, če bo le pri vsem mogoče držat zanimanje javnosti.

    in pri pritegovanju pozornosti je assange z vsemi svojimi domnevnimi značajskimi napakami najboljši ta hip.

    bolj pa me moti to, da so se, morda prav po problemih v Keniji, odločili za redakcijo, ki gre daleč preko zaščite nedolžnih in s tem postali praktično neločljivi od klasičnih medijev. loči jih edino trenutna razvpitost in menda nekaj bolj varno pošiljanje podatkov.

    @horizont: abc umori bi bili boljša primerjava, če bi bil naslov kje v whitehall-u, ne v whiteheaven ali whitecourt mansions (če se še spomnim, tega je že dobrih 20 let, v izdaji, ki sem jo bral je povrh pisalo še vajtkort)

  91. titud - 22.12.2010 ob 13:27

    Po vsem napisanem bi bil Julian Assange (po Boštjanu M. Zupančiču) tipičen kandidat za patološkega narcisa, nesposobnega empatije, ki zaradi pomanjakanja testosterona (po BMZ-ju zaradi delovanja hormoskih motilcev) ni več sposoben it skozi klasično razrešitev ojdipovega kompleksa, po kateri mlad moški sublimira spolno energijo v kreativne dejavnosti, s podretitvijo očetu sprejeme zakon/moralne norme, ki jih vzame za svoje in jih potem prenaša na nasledstvo ter na tak način zagotavlja kontinuiteto civilizacije. Prestavniki hormonsko motene generacije tako ostajajo na prededipalni stopnji (v smislu metroseksualcev in maminih sinčkov) in se kot taki sploh ne zavedajo, da so nekreativni, nemoralni, dekadentni/destruktivni tudi ko prevzemjao opazna mesta v ekonomiji in politiki… Julijan bi bil kot tak zelo zaželjen in ‘učinkovit’ upravljalski kader dekadetnega/destruktivnega šok kapitalizma v prermanentnem izrednem/vojnem/predkatastrofičnem stanju, zato predpostavljam, da se z njim kot junakom bolj identificira ta destruktivni managersko/tehnokratsko/politični sloj kot pa tisti, ki zganjajo nostalgijo po stari (edipalno/paternalitično) urejeni družbi. S tem, ko je našel svojo promocijsko nišo na robu dekadetnega/destruktivnega šok kapitalizma, pa je zgolj razširil latentno prermanetno izredno/vojno/predkatastrofično stanje do vidnih katstofičnih razežnosti in je po moje (oz. po BMZ-jevo) prispeval k ‘resetiranju’, po katrerem je možna je samo katastrofična samodestrukcija ali preboj v postedipalno obdobje zavesti (BMZ kot model preboja ponuja satori), ki ga bo (morda) povzročil (pred/post)katastrofični stres tako pri edipalcih kot predeipalcih…

    V tem kontekstu vidim Julijana (najbrž tudi zaradi njune fizične podobnosti, tehnološke naspidiranosti in neempatičnosti) bolj kot Roya Batty-a iz Blade Runnerja (Rutger Hauer http://www.imdb.com/name/nm0000442/ ) kot pa Robina Longstrida iz Robina Hooda (Russell Crowe http://www.imdb.com/name/nm0000128/).

  92. ="."= - 22.12.2010 ob 19:43

    @bp

    Govoril sem ravno in izključno o pošiljanju podatkov iz nekega zaupnega omrežja prek interneta. SSL in tuneli kot Onion Router res zelo otežijo sledenje in vohanje po paketih, vendar niso dovolj varni že pred malimi ribami, kaj šele pred tajnimi službami. Če bi Wikileaks varnost jemali resno, ti ne bi obljubljali lažne varnosti. Pa ti zapeljivo šepetajo “Dangerous ? Of course not! We help you safely get the truth out”. LMAO. Edina varna stvar pri Wikileaks submissions je, da že nekaj časa ne delujejo.

    To je res neizmerno izboljšanje glede na prejšnje stanje ko jim je nekje februarja nehal delovati upload prek Tora, nato junija potekel SSL certifikat. Oboje brez omembe, kaj šele opravičila. Propaganda se je vmes nadaljevala kot običajno …

    Nato so se v ozadju nekaj trudili popraviti totalno šlamparijo in julija postavili SSL in Tor. Oboje je bilo sicer varno kot kondom z luknjami, je bil pa vsaj kondom. Nato pa je prišlo do Cablegate, sesutja wikileaks.org in wikileaks.ch, ki so brez možnosti leakati karkoli gotovo najbolj varna inkarnacija wikileaks doslej.

    Nikoli ni bilo PGP ključa za varen mail, bilo je nekaj zavajajočih kriptografskih podpisov in bil je IRC za tajne pogovore z samopodpisanim certifikatom (besede ne zadoščajo za obsodbo takšne neumnosti)

    Po vsem tem raje fukam z Assangeom brez kondoma kot imam karkoli z Wikileaks :/ Sprašujem se tudi, ali ne gre pri imenu baje na ustanovljene CIA Wikileaks Task Force (WTF) za interno šalo. What The Fuck indeed.

    Sicer pa je vse to in mnogo več dokumentirano na:

    https://p10.secure.hostingprod.com/@spyblog.org.uk/ssl/wikileak/

    Trenutna slika ki jo imam o Wikileaks je, da gre za nevarno nekompetentne ljudi, ki so najprej prek snifanja izhodnih vozlišč Tora nabrali milijon dokumentov sumljive vrednosti (to bi znal biti tisti slavni insurance file), nato pa šli v kapitalizacijo tega. In imeli srečo, da jim je Manning priskrbel zaklad, Manning pa nesrečo da se je srečal s temi Mr. Crypto Beans. Lahko da ga dejansko ni izdal Lamo, ampak čista zgoraj opisana neumnost.

    (mimogrede, vse to hlastanje po podatkih me spominja na šesto povest iz Cyberiade: o piratu z tisoč očesi

    http://www.scribd.com/doc/23580413/Lem-Stanislaw-The-Cyberiad
    )

    Vsa ta slava okoli WL, ki sem ji tudi sam nasedel pa ni smešna, ampak bolj groteskna. Tista peščena ura na WL strani je namreč mogoče edina preroška in premišljena stvar tam. Kaže čas, ki se izteka preden bo imperij stegnil temno roko, Wikileaks z Assangeom vred kot mlade mačke pospravil v vrečo in jih utopil v žlici vode. Pa še marsikoga zraven, ker bo vreča res velika.

    (Mogoče pa ura kaže čas, ki se izteka za Assangea osebno, saj je na WL itak vse naravnano okoli njega. Zakaj se ne testira za AIDS in pomaha s papirjem pred kamerami ? Predsmrtna vročica pofukati in zafukati čimveč pred smrtjo ? )

    @narudin

    Vrhunci nimajo veze z objektivnim opažanjem sebe. Če misliš znanost, premisli o Fregeju ki ni opazil paradoksa lažnivca v svojem pojmu množice vseh množic, je sicer to potem dovolj pošteno priznal, ko je to odkril Rusell, vendar je do konca življenja ostal prepričan antisemit. Če imaš filozofijo, premisli o tem da je Heidegger do smrti skrival svoja podla medvojna izdajstva, zelo verjetno tudi ostal naci do smrti, ga pa to sploh ni motilo da ne bi ob strani še imel razmerja z Arendtovo, židinjo. Glede duhovnosti sicer ni treba dlje od Dalai Lame, pa bom raje navedel uradnega naslednika Trungpe Rinpocheja, ki je vedel da ima AIDS pa je vseeno veselo fukal z svojimi učenci/podložniki in jih okužil. Prepričan je bil namreč, da kot Bodisatva nikomur ne more škodovati, le koristi. Trungpa pa je umrl od alkoholizma.

    Laž, nevednost, tema so v samem bistvu človeka in družbe. Že telo je narejeno kot Panoptikon, kjer te tema v telesu zavaja in opazuje, ti pa nimaš oči da bi gledal v notranjost telesa. Mogoče pomaga dvom, po Sokratsko, da veš obseg svoje nevednosti. Mogoče pomaga demon, ki ti pove, da si nujno zgrešeno bitje. Objektivne metode pa žal ne.

    @titud

    Sam sem odločno na strani Roya Battya, ki je veliko bolj empatičen, notranje bogat in lep lik kot njegov mačo zasledovalec. Jasno pa je tudi, da v proti Battyu niti Robin Hood niti Gladiator nimata nobenih šans, BMZ še manj :P

  93. ="."= - 22.12.2010 ob 20:09

    @narudin

    Vrhunci nimajo veze z objektivnim opažanjem sebe. Če misliš znanost, premisli o Fregeju ki ni opazil paradoksa lažnivca v svojem pojmu množice vseh množic, je sicer to potem dovolj pošteno priznal, ko je to odkril Rusell, vendar je do konca življenja ostal prepričan antisemit. Če imaš filozofijo, premisli o tem da je Heidegger do smrti skrival svoja podla medvojna izdajstva, zelo verjetno tudi ostal naci do smrti, ga pa to sploh ni motilo da ne bi ob strani še imel razmerja z Arendtovo, židinjo. Glede duhovnosti sicer ni treba dlje od Dalai Lame, pa bom raje navedel uradnega naslednika Trungpe Rinpocheja, ki je vedel da ima AIDS pa je vseeno veselo fukal z svojimi učenci/podložniki in jih okužil. Prepričan je bil namreč, da kot Bodisatva nikomur ne more škodovati, le koristi. Trungpa pa je umrl od alkoholizma.
    Laž, nevednost, tema so v samem bistvu človeka in družbe. Že telo je narejeno kot Panoptikon, kjer te tema v telesu zavaja in opazuje, ti pa nimaš oči da bi gledal v notranjost telesa. Mogoče pomaga dvom, po Sokratsko, da veš obseg svoje nevednosti. Mogoče pomaga demon, ki ti pove, da si nujno zgrešeno bitje. Objektivne metode pa žal ne.

    @titud

    Sam sem odločno na strani Roya Battya, ki je veliko bolj empatičen, notranje bogat in lep lik kot njegov mačo zasledovalec. Jasno pa je tudi, da v proti Battyu niti Robin Hood niti Gladiator nimata nobenih šans, BMZ in Rugelj pa še manj.

  94. ="."= - 22.12.2010 ob 20:12

    @simona

    ah, končno sem dojel: linki mu niso všeč. prosim pobriši vse moje današnje komentarje pred tem v wordpressovi moderacijski vrsti. embarassed.

    @bp
    Govoril sem ravno in izključno o pošiljanju podatkov iz nekega zaupnega omrežja prek interneta.

    SSL in tuneli kot Onion Router res zelo otežijo sledenje in vohanje po paketih, vendar niso dovolj varni že pred malimi ribami, kaj šele pred tajnimi službami.

    Če bi Wikileaks varnost jemali resno, ti ne bi obljubljali lažne varnosti. Pa ti zapeljivo šepetajo “Dangerous ? Of course not! We help you safely get the truth out”. LMAO. Edina varna stvar pri Wikileaks submissions je, da že nekaj časa ne delujejo.

    To je res neizmerno izboljšanje glede na prejšnje stanje ko jim je nekje februarja nehal delovati upload prek Tora, nato junija potekel SSL certifikat. Oboje brez omembe, kaj šele opravičila. Propaganda se je vmes nadaljevala kot običajno …
    Nato so se v ozadju nekaj trudili popraviti totalno šlamparijo in julija postavili SSL in Tor. Oboje je bilo sicer varno kot kondom z luknjami, je bil pa vsaj kondom. Nato pa je prišlo do Cablegate, sesutja wikileaks.org in wikileaks.ch, ki so brez možnosti leakati karkoli gotovo najbolj varna inkarnacija wikileaks doslej.

    Nikoli ni bilo PGP ključa za varen mail, bilo je nekaj zavajajočih kriptografskih podpisov in bil je IRC za tajne pogovore z samopodpisanim certifikatom (besede ne zadoščajo za obsodbo takšne neumnosti)

    Po vsem tem raje fukam z Assangeom brez kondoma kot imam karkoli z Wikileaks :/ Sprašujem se tudi, ali ne gre pri imenu baje na ustanovljene CIA Wikileaks Task Force (WTF) za interno šalo. What The Fuck indeed.

    Sicer pa je vse to in mnogo več dokumentirano na:

    h**ps://p10.secure.hostingprod.com/@spyblog.org.uk/ssl/wikileak/

    Trenutna slika ki jo imam o Wikileaks je, da gre za nevarno nekompetentne ljudi, ki so najprej prek snifanja izhodnih vozlišč Tora nabrali milijon dokumentov sumljive vrednosti (to bi znal biti tisti slavni insurance file), nato pa šli v kapitalizacijo tega. In imeli srečo, da jim je Manning priskrbel zaklad, Manning pa nesrečo da se je srečal s temi Mr. Crypto Beans. Lahko da ga dejansko ni izdal Lamo, ampak čista zgoraj opisana neumnost.

    (mimogrede, vse to hlastanje po podatkih me spominja na šesto povest iz Cyberiade: o piratu Puggu z tisoč očesi in kako je bil kaznovan za svoj informacijski pohllep)

    Vsa ta slava okoli WL, ki sem ji tudi sam nasedel pa ni smešna, ampak bolj groteskna. Tista peščena ura na WL strani je namreč mogoče edina preroška in premišljena stvar tam. Kaže čas, ki se izteka preden bo imperij stegnil temno roko, Wikileaks z Assangeom vred kot mlade mačke pospravil v vrečo in jih utopil v žlici vode. Pa še marsikoga zraven, ker bo vreča res velika.

    (Mogoče pa ura kaže čas, ki se izteka za Assangea osebno, saj je na WL itak vse naravnano okoli njega. Zakaj se ne testira za AIDS in pomaha s papirjem pred kamerami ? Predsmrtna vročica pofukati in zafukati čimveč pred smrtjo ? )

    @narudin

    Vrhunci nimajo veze z objektivnim opažanjem sebe. Če misliš znanost, premisli o Fregeju ki ni opazil paradoksa lažnivca v svojem pojmu množice vseh množic, je sicer to potem dovolj pošteno priznal, ko je to odkril Rusell, vendar je do konca življenja ostal prepričan antisemit. Če imaš filozofijo, premisli o tem da je Heidegger do smrti skrival svoja podla medvojna izdajstva, zelo verjetno tudi ostal naci do smrti, ga pa to sploh ni motilo da ne bi ob strani še imel razmerja z Arendtovo, židinjo. Glede duhovnosti sicer ni treba dlje od Dalai Lame, pa bom raje navedel uradnega naslednika Trungpe Rinpocheja, ki je vedel da ima AIDS pa je vseeno veselo fukal z svojimi učenci/podložniki in jih okužil. Prepričan je bil namreč, da kot Bodisatva nikomur ne more škodovati, le koristi. Trungpa pa je umrl od alkoholizma.
    Laž, nevednost, tema so v samem bistvu človeka in družbe. Že telo je narejeno kot Panoptikon, kjer te tema v telesu zavaja in opazuje, ti pa nimaš oči da bi gledal v notranjost telesa. Mogoče pomaga dvom, po Sokratsko, da veš obseg svoje nevednosti. Mogoče pomaga demon, ki ti pove, da si nujno zgrešeno bitje. Objektivne metode pa žal ne.

    @titud

    Sam sem odločno na strani Roya Battya, ki je veliko bolj empatičen, notranje bogat in lep lik kot njegov mačo zasledovalec. Jasno pa je tudi, da v proti Battyu niti Robin Hood niti Gladiator nimata nobenih šans, BMZ in Rugelj pa še manj.

  95. ="."= - 22.12.2010 ob 22:20

    @bp

    Še glede Kenije: Zdaj mislim, da je Simona imela prav da je tu Assangeu bilo res predvsem pomembno pokazati moč Wikileaksov (in ker je pač on Wikileaks s tem svojo moč), za Kenijce se mu je jebalo.

    Bi pa lahko to kakšen Che Assangevara naredil s povsem drugo motivacijo: sonce informacije je treba privleči v votlino neznanja, ker je sonce pač dobro in Resnica. Tisoči nedolžnih Kenijcev bi bili pač razbita jajca v omleti revolucije, za njegovo malenkost pa bi mu bilo tudi vseeno.

    In nazadnje je tu tista res neprijetna dilema ko imamo Manninga: grešiš če poveš in če ne poveš … kaj je tu z zaščito nedolžnih ?

  96. Nidurun - 23.12.2010 ob 02:50

    maček: tu je teba po moje ločiti pojme. veliko je pezdetov znotraj humanistične scene bilo, in veliko jih je tudi danes in pogosto gresta velik in pritlehen duh z roko v roki v enem človeku. vseeno pa smo kot človeštvo, kot dediči zgodovine dosegli fazo, ko lahko s relativno lahkoto dosegamo, če si to želimo, veliko mero objektivnosti, še sploh na temo nekih julijanov in chejev kot zgodovinskih ali družbeno-političnih osebnosti, ki se s svojim početjem ukvarjajo samo z repetiranjem zgodovine. to so vendarle vzorci tisočletij, drugače pa je z iskanjem končne resnice, ko so se vsi tipi, ki si jih omenil, postavili v vlogo boga. to pač ne gre in dvom zelo prav pride.

  97. bp - 23.12.2010 ob 12:02

    @=”.”=: tor plus end-to-end enkripcija kot je tudi ssl, sploh ni slaba stvar. seveda ni popolna zaščita, ampak end-to-end korelacije celega tor omrežja in razbitja enkripcije na izhodu ne zmore ravno kdorkoli, naša nevednost o tovrstnem nadzoru pa je več vredna, kot pa javno kaznovanje kakšnega manninga ali assangea. zato te lahko zaradi tega kvečjemu povozi tovornjak (no zadnje čase spet postajajo popularni tudi tajni zapori brez obtožb in sojenj).

    samopodpisan certifikat ti ne zagotavlja identifikacije druge strani, vendar če je njegov namen samo enkripcija, to ni problem.

    PGP skrije samo vsebino, ne pa tudi komunikacije (razen morda z needle-in-haystack metodo :-P ), zato je ssl+tor pač boljši.

    če bi znal assange tako dobro predvideti razvoj dogodkov, da bi vedel, da bo zaradi njegovih objav par sto ali par tisoč mrtvih, najbrž ne bi rabil donacij, ampak bi se financiral recimo s “pošljite sms na 3883″ :-P .

    vendar, če je objavo tempiral na kenijske volitve, ali pa če zadeve zaradi morebitnih posledic ne bi objavil, pa bi s tem naredil WL samo še en manipulativni medij več, torej nič posebnega, drugačnega, omembe vrednega. prednost teh xy leaks spletkov, kot jim pravi Simona, je prav v tem, da objavijo vse, za kar se dogovorijo s tistimi, ki jim dostavljajo te podatke. v slabo jim ne bi štel edino minimalne redakcije za zaščito tretjih oseb, torej tiste kolateralne škode.

    dileme z Manningom pa ne štekam.

    Mene sicer hekerska subkultura, tisti del seveda, ki še ni del kakšne mafije, spominja prej na Harryja Potterja. Čira čara, spremenil bom svet. Assangeovo izpostavljanje, pa četudi gre za narcisizem, je korak naprej od tovrstne infantilnosti.

  98. Nidurun - 23.12.2010 ob 13:01

    nehaj se sprenevedat, ker obstaja resna nevarnost, da bomo bralci pobruhali tipkovnice pred seboj;)

  99. Simona Rebolj - 23.12.2010 ob 17:24
    Simona Rebolj

    =”.”=:

    S precej materiali sem se pozabavala tako, kot bi se morali mediji v minimalnem smislu, da bi sploh lahko podajali okvirno relevantne informacije. Hvala za linke. Nekaj sem jih že dala skozi, nekaj ne, a so vsebovali podobne informacije in teze.

    Younga sem že poznala, nisem se pa prebijala čez cryptome. Je kar zanimivo, čeprav je bil še najbolj significanten v bistvu problema Youngov diskurz z italijansko novinarko, ki je, v čemer se strinjam z njim, odslikaval problem medijskega neinteresa v raziskovalno novinarstvo. Vendar je on sam s svojo akcijo tudi zaradi tega zvezanih rok, da bi prepričal s tem, v kar prepričuje. Po logiki stvari ima premalo dokazov in se tudi sam, ne glede na to, da mu je jasno, da zadeve ne štimajo, ne more prebit do rezultatov, kaj točno ne štima in zakaj. Skratka, med tremi možnimi zgodbami, se ne more dokopat do tiste dokazljive prave.

    Seveda pa ni niti nobene potrebe po tem, saj so že poudarki Steva Aftergooda povsem dovolj, da je jasno, kako WL ne more imet pričakovanih oglaševanih rezultatov, ampak prej zelo pomembne “stranske učinke”, ki postanejo glavni in še kako nezaželeni, saj prispevajo ravno k tistemu, proti čemur naj bi se WL borili. Ali so prostovoljno ali zavedno izrabljeni za vohunsko spletko je pri tem pravzaprav manj pomembno.

    O El Cheju ne bi na tem mestu razpredala, ker je že WL dovolj obsežna in komplicirana zgodba. Definitivno pa ne delim mnenja o pozitivnem liku in menim, da ga utemeljeno kot takšnega lahko vidi predvsem kakšna kastno privilegirana mogotska familija alias Castro, saj je El Che uslužno pomagal disciplinirat ljudi v asketski in razoroženi patologiji, on sam je pa šel na koncu pač tja in počet to, kar ga je od nekdaj patološko veselilo – borba na življenje in smrt. Orodje za uveljavljanje svojih vzgibov in hlepenje po moči je postranski element, pri čemer lahko samo ječimo, da se taki sociopati znajdejo v politiki, čeprav je, ironično, najbolj logično, da se znajdejo ravno tam, kot je najbolj logično, da se pedofil zavleče ravno v cerkvico, vrtec ali dramski krožek za najmlajše.

    Z vsemi ugotovitvami in mnenji, ki si jih serviral, je zanimiv tudi mini eksperiment, v katerega si se sam postavil v vlogo poskusnega zajčka. Najprej, praviš, si nasedel na pozitivno propagando WL (in se tudi goreče poklal z mano, popljuval moj zapis … hehe), ampak potem si se podal na pot preverjanja svojega prepričanja in prišel tudi do nasprotnih ugotovitev. Tudi sama se po logiki stvari najprej z navdušenjem pokonzumirala to medijsko ponudbo, le da sem se vzdržala pokazat navdušenje, dokler ne preverim, če je dovolj utemeljeno. Držala sem se torej pravila previdnosti. In v tem se mi zdi tudi bistvo zgodovinskih zablod, ki jih je vedno ljudstvo podprlo, ker jim je bilo več do lastnih dobrih občutkov kot do resnice. Večina medije s svojim obnašanjem dobesedno prosi, da jih oropa pomembnih informacij in jim kroji pravljico, da bodo malo boljše volje v svojem slabovoljnem življenju. Njihova pripravljenost na trud, da bi se dokopali do kompletnejše slike, ki bi morda tudi razsula veselje, je nična. Niti se niso naučili uživat v radovednosti, učenju. Hočejo samo kratke nastavke za orgazem, o čemer sem pisala v uvodnih odstavkih tega zapisa. To so horde piflarjev, ki so se v šolah po navodilih borili samo za ocene na podlagi napiflanih povzetkov, ki jih nikoli niso resnično razumeli in hitro tudi selektivno pozabili. Ne morejo razumet, da za razumevanje širšega konteksta v zvezi s čimer koli preprosto ne gre na kratko in ne gre z naborom nekaj skopih informacij. Temu sledi tudi medijska ekspanzija neobdelanih novičk, kjer vlada kvantiteta nad kvaliteto. Preprosto jim ni treba bit zaskrbljeni, da bi večina sploh hotela in pričakovala kaj več, saj je takih norcev, ki se jim sploh ljubi samim preverjat in brskat za optimalnejšo sliko informacij zelo malo in premalo.

    Primer Kenije pa pri WL niti ni edin podvig, kjer so pokazali svojoaroganco do tega, kar pomovirajo, zato je moral JA za saldokusce, ki se preveč sprašujejo o njihovih resničnih namenih dat tudi temu primerno izjavo.

    Več v naslednjem zapisu.

    Objavila sem en komentar z linki, ker je dobro, da se dobro vidijo. Sicer se komentarji z več kot enim linkom zataknejo v moderaciji v obrambi pred spamom in jih moram odobrit. Zdaj sem sicer, če bo nemoteno lahko ostalo povečano, povečala dovoljeno število linkov na tri.

    @bp:

    Dilema z Maninngom je mogoče celo ključna poanta bizarnosti WL štorije vključno z določenimi hekerskimi subkulturniki, ki je prebizarna, da bi bila verjetna.

  100. ="."= - 23.12.2010 ob 18:20

    @bp

    Če se za tvoj promet zanima NSA, ti SSL zelo malo pomaga. Videli smo da kako so ubogljive korporacije kot Visa in Paypal, kljub izgubi dobrega imena. Prepričati Verisign naj izda lažni certifikat je še manjši problem:

    h**p://www.eff.org/deeplinks/2010/03/researchers-reveal-likelihood-governments-fake-ssl

    Certifikati namreč niso le zagotovilo identitete, ampak zaščita pred man-in-the-middle. Samopodpisane certifikate potvarjati pa je še toliko lažje. Zato sta tudi IRC (nobene zaščite prek traffic analysis) in samopodpisani SSL tako grozljivo šalabajzrska kombinacija. Še posebej ker so ta IRC na WL oglaševali kot “also good for safe interviews with anonymous sources” ali nekaj podobno debilnega. No, če bi IRC dodali še TOR, bi bilo vse skupaj vsaj premisleka vredno.

    Tako da bi bila PGP in anonimni relay kot pgpboard veliko, veliko boljša izbira, tako glede identifikacije kot glede anonimnosti. Tu WL res izpadejo totalni idioti: po eni strani ne dajo PGP, ker nimajo časa napisati “proper guidelines for Average Joe, which we perceive as being fundamental to publishing a PGP key for the masses”, po drugi strani pa imajo prej omenjene grozljive varnostne luknje in vabljivo kuliso za povprečnega Jožeta. Nato pa nekaj govoričijo o lastnem TOR+SSL mailu od katerega nismo nikoli nič videli:

    h**p://cryptome.org/0001/wikileaks-keys/wikileaks-keys.htm

    Tako da se mi ta njihov submission front end zdi totalna Potemkinova vas. Ne vem pa tudi kako je Manning WL leakal dokumente: to je naredil konec maja, ko je bil njihov Tor baje mrtev, v tistih chat logih pa govori o Tor+SSL+SFTP ??? Skoraj gotovo je šlo za osebni kontakt s nekom od WL in upload ni potekal prek te kulise za mase. Ta zgodba okoli Manninga se mi zdi res čudna in ne verjamem najbolj, da se je izdal prek chatanja z Adrianom Lamo.

    Še o Tor: precejšen delež Tor vozlišč ima pod kontrolo NSA, tako da se gotovo gredo korelacijo vhoda in izhoda, rekonstrukcijo poti, middle-man na Tor izhodu in še par stvari za katere še nismo slišali :) Sicer verjetno res nikoli ne zveš kako so te ujeli, ni pa nujno da te povozi tovornjak. Lahko prek novic izveš, da si se prek IRC komu izpovedal, recimo :)

    Moje famous last words pa so: če bi jaz želel biti anonimna miška bi se skril v več slojev SSL+Tor, končna postaja Freenet ;) Na podlagi medijske fame sem pričakoval, da so WL nekaj takega za povprečnega Jožeta … ne bi se mogel bolj motiti. Anonymous so očitno script kiddies, ki imajo svoj trenutek slave, nisem pa prepričan da so WL kaj bistveno boljši. Oboji se mi zdijo precej nekompetentna tajna loža, mogoče so WL bolj odrasli le v toliko, ker se bolj zanimajo za denar in slavo :/

    Drugače pa opažam, da mediji, ki so Assangeu nekaj časa res jedli iz roke čedalje bolj renčijo in obračajo proti njemu. Kar verjetno ga bodo v mesecu ali dveh kot volkovi raztrgali na koščke, WL pa bodo tudi deležni iste usode.

  101. ="."= - 23.12.2010 ob 18:56

    @simona

    Res zanimivo (in v skladu s tvojimi zaključki o hordah nezmožnih lastnega mišljenja) je kako recimo na redditu praktično ne najdeš nič slabega o WL in kako vse malce negativne zgodbe ostanejo brez odziva. Pa bi že obisk njihove leak submission strani moral vzbuditi sum in pripeljati do zaključka, da so WL zgolj kulisa oz. natančneje stojnica na sejmu. Zaprtost organizacije in zakaj bi takšni zaprti tajni loži sploh zaupal bi tudi morala zbuditi ekstremen sum. Vendar, nič. Ergo, nihče ni uporabljal WL, ali vsaj preveril kaj dejansko so :/

    Opažam tudi da resnični kripto eksperti (Bruce Schneier recimo) o vsej šlampariji WL res tiho. Tudi Young je zelo previden, njegove izjave za medije so čisto nasprotje občasnega izbruha kot ga lahko najdeš na cryptome. Verjetno se zavedajo, da bi vsaka takšna izjava največ vzbudila premik črede v nasprotno smer, kar bi bilo prej slabo za svoboščine in zasebnost kot dobro.

    Kot pa sem že napisal, bo pa zanimivo opazovati gibanje črede ko bodo psi medijev začeli renčati in trgati Assangeja … kar sam že zaznavam.

  102. AFRBeehive - 23.12.2010 ob 19:59

    =”.”= : glede na to da nisi “script kiddie” mi povej moje ip naslov.

  103. =”.”= - 23.12.2010 ob 20:21

    @AFRBeehive

    127.0.0.1 ;)

  104. AFRBeehive - 23.12.2010 ob 22:04

    Res?

  105. bp - 24.12.2010 ob 00:11

    @=”.”=: uredu, moja paranoja očitno ne zadošča več za sodobni svet in drži, da je tor+ssl+sftp lahko ranljiv za nekoga v sredini. ampak za to je treba čakat v zasedi, in bit vnaprej pripravljen na vse, kar leti skozi, sicer se ti zgodi, da uloviš samo čebulo s katero se potem še par tednov lahko zajebavaš, preden prideš preko vseh enkripcijskih ovojnic do vsebine in ugotoviš, da je šlo samo za testne podatke, smeti. zadosti je, da te preseneti en ovoj in nisi več v sredini, ampak samo še opazovalec.

    sicer pa so morda tudi WL računali na kakšno banko, korporacijo ali kakšno manjšo državico, v tem primeru bi bil tor+ssl zadosti, NSA pa itak že vse ve :D , drugi pa preko tega ne morejo. objavljanje skrivnosti imperja pa jih je pripeljalo do igre na drugačnem nivoju, kot so v začetku pričakovali.

    ok, mi je malo kasno prišlo, kaj mislite z dilemo glede manninga. no, meni je adrian lamo zgledal, kot da si ne zna zašnirat čevljev, kaj šele karkoli bolj socialno zahtevnega, recimo vzpostavit zaupen prijateljski odnos s komerkoli. vendar zato tudi obsodba samo na podlagi pričanja a.l. ni ravno gotova, tudi zapisi pogovora, če so pridobljeni od a.l., niso nič bolj verodostojni od njegove osebnosti in pričanja. in tu bi odvetnik lahko njegovo kredibilnost morda lahko sesul, ga morda celo ujel na laži. gambit, ki bi se ga dalo enostavno rešit recimo še z eno nameščeno pričo.

  106. Simona Rebolj - 24.12.2010 ob 14:41
    Simona Rebolj

    =”.”= :

    Ja, res je, celo Young, čigar poanta je sicer jasna, je previden in ni edini. Se strinjam, da je verjetno eden izmed razlogov osnovna psihologija množic, ki jo brez dvoma pozna vsaj toliko kot Assange, mislim pa, da je tudi problematično dejstvo številnih vpletenih in manipulativnih, pri čemer je nemogoče sledit, kako se bodo stvari obračale glede na uveljavljanje različnih interesov. V ta koš spada tudi tvoje predvidevanje, s katerim se tudi zelo strinjam in je že opazno, ko bodo skušali prej sodelujoči mediji Assangea vreč psom. No, v tem smislu bo še bolj zanimivo opazovat, kako se bo WikiLeaks oziroma Assange odločal, koga kdaj pustit, da ga požre krdelo. Definitivno je pustil in se popolnoma distanciral od Manninga, no, ravno v zadnjem času, ko začenja imet resne težave z mediji, ki jih je uporabil za promocijo WikiLeaksa in se dal tudi njim z veseljem uporabit, pa začenja vedno bolj omenjat situacijo vojaka in pazi, pazi, poudarjat predvidevanje, da ga izsiljujejo k izdajstvu njega, da bi si rešil kožo. Huhuhu …

    bp:

    Seveda, ampak A. L.je v takem stanju od maja, to je pa obdobje malo pred tem, ko so pospravili tudi Manninga. Ampa tudi prej ni bil nič kaj bolj verodostojen zaradi drugih stvari v njegovi zgodovini. Zato je toliko bolj intrigantno vprašanje, kaj se Lamo sploh gre in zakaj, glede na to, da je info o tem, da ga je Manning tako počastil z obvestilom o svojih dejanjih, naravnost neverjetna, razen če je mali totalno neumen in temu primerno nepreviden. Če ni tako neumen, pa ostaja vprašanje, zakaj je Lamo, nekdanji podpornik in donator WikiLeaksa, vrgel Manninga zverem.

  107. ="."= - 24.12.2010 ob 14:53

    NSA ne ve vsega nič bolj kot je ameriška vojska nepremagljiva. Kot kažeta Irak in Afganistan je primerno zahrbtna gverila precej bližje nepremagljivosti. Se je pa potrebno zavedati, da si kot leaker mogoče neprijetno blizu kamikaze gverili. Je res, da NSA ne more analizirati vsega prometa (razen če imajo kakšno UFO tehnologijo :) . Vendar gotovo čaka v zasedi okoli zanimivih točk kjer bi lahko curljalo (teh ni tako veliko) in arhivira promet za kasnejše analize. To bi bil tudi dober razlog, da ne objavljaš na nečem znanem in centraliziranem, kot WL ampak nekje, kjer ne bi pričakovali. Freenet se zdi OK (je pa prekletstvo vsakega takega res anonimnega omrežja, da ga neizogibno izkoristijo pedofili, kar je kasneje odličen razlog za gonjo in ukinitev)

    Pravzaprav je kripto tukaj precej red herring in lažen občutek varnosti. Nihče razsoden ne bo z varnostnim jopičem in ruskim šmajserjem jurišal na tanke kot da je neranljiv in ima v rokah BFG-9000 :) Vendar urbana informacijska gverila (vsaj tista medijsko pokrita) počne natanko to. Primer Anonymous: na 4chan nekdo varno skrit posta sliko z opisom akcije in kje downloadati plastično puškico, kar potem kanonfuter motiviran z dolgočasjem, neartikulirano frustracijo in nevednostjo tudi naredi in maršira na recimo Amazon. Kar je po učinku enako maršu tisoč otrok z igračkami nad oklepno divizijo, saj večino denial of service paketov prestrežejo že na hrbtenici in do Amazona sploh ne pridejo. Precej posameznikov v tej naščuvani kanonfuter čredi pa ima najverjetneje lepo izsleden in zapisan napad vse do svoje hišne številke. Računati na to, da zaradi številčnosti črede ne bo tožbe je piškavo sklepanje: v zakonu zapisane kazni so pač drakonske in takšen prekršek je zelo koristen, če je potrebno kasneje posameznika ustrahovati in disciplinirati. Zanj se itak ne bo potegnil noben od njegovih sodrugov. Če bi šli na ulice in metali petarde bi imelo bistveno večji učinek pa še precej bolj varno bi bilo. Na demonstracijah se ti sicer lahko zgodi da ti kdo razbije glavo ali te ustreli, bistveno težje pa te je izslediti, pa tudi zagrožene kazni so veliko manjše.

    In ja, zdi se mi da WL whistleblowerje obravnava zelo podobno, torej kot čisti kanonfuter. Manningovemu skladu za obrambo so nakazali nek drobiž, sicer, vendar šele potem ko je kar nekaj ljudi opozorilo na to sramoto … Velike cilje pa so imeli od samega začetka, poglej recimo na cryptome.org …

    Adrian Lamo je vidno odvisnik in zadrogiran do konca, z vsem mogočim. Po moje kljub temu čisto lepo socialno funkcionira online, ne vem pa kaj bi Manninga pritegnilo, da se zaupa ravno njemu. Bil je namreč že zasačen in obsojen, kar pomeni da je povsem možno, da ga ima ameriška vlada v pesti, Manning bi to kot operativec/analitik moral vedeti, imel pa bi tudi boljše vire kot Wired, kjer je baje prebral članek, ki ga je vzpodbudil k kontaktu z Lamo. Ne gre sicer podcenjevati želje skrajno razočaranega idealista kot Manning da se nekomu izpove, vendar tudi ne možnosti, da je zgodba z Lamo čisti konstrukt.

    Pri Manningu pa gre za vojaško sodišče, tako da me tvoj pravniški scenarij žal ne prepriča preveč :/

    PS. Depeše niso več kapital Wikileaks ampak so bile leakane od tam jih ima zdaj v celoti že več časopisov. Poučnih moralk iz tega zaključka basni pa je kar nekaj.

  108. Simona Rebolj - 24.12.2010 ob 20:44
    Simona Rebolj

    =”.”=:

    Se mogoče še spomniš, kje si našel podatek, da so WL naposled nakazali vsaj nekaj drobiža za Manningov sklad, ker na to noviteto osebno nisem naletela. Le na to, da so se mastno zlagali, da so bojda skušali priskrbet Manningu odvetnike in potem napovedovali donacijo, ki je ni bilo prav tako od nikoder.

  109. ="."=? - 24.12.2010 ob 21:41

    @simona

    WauHolland je obljubila 15000 eur in baje začela urejati paperwork. To je bilo pred dvema tednoma, vendar se ni še nič premaknilo:

    http://www.pgpboard.com/viewtopic.php?f=2&t=254&start=0

    Perverzno še posebej ker so WL zbirali denar za Manning Defense Fund. In mimogrede: Western Union poleg WL blokira tudi donacije Manning Defense Fund. Beda.

  110. ="."=? - 24.12.2010 ob 22:31

    PS. Malo sem šel prebirati PGPboard in našel precej stvari, ki so mi zdaj že znane in jasne, bi jih pa tam lahko prebral že veliko prej. Zares zanimiv pa je podroben zapis zadnjega pogovora med Domscheit-Bergom in Assangeom, res priporočam branje:

    http://www.pgpboard.com/viewtopic.php?f=2&t=119

  111. Simona Rebolj - 25.12.2010 ob 16:59
    Simona Rebolj

    Groza! Iz obljubljenih 100 000 se je še neizpolnjena obljuba zbila na 15 000, medtem je pa Assange zlahka nabral več kot dvakratno začetno vsoto samo za varščino.

    Tole na PGBboard je bilo zelo zanimivo. Prebrala tudi daljšo verzijo prispevka vojne med Schmittom in Assangeom. Malo me je potegnilo na distanco, ker je celoten prispevek pravzaprav plod Wired in eksplicitneje novinarja Poulsna, ki je, hehehe … podprl in ustvaril slavo Adrianu Lamu. Se je pa popolnoma distanciral od njegove poteze v zvezi z WikiLeaksom, kar niti ni relevantno, ker Poulsen od tega resnično ni imel itak nič. No, ampak je vse v redu s prispevkom, ker je Schmitt z enako vsebino preharal vse medije, ki jih je lahko. Vseeno je pa Schmittova “nova” vloga intrigantna. Osebno sicer menim, da gre predvsem za vojno po premoči in rezanju pogače slave in da v tem primeru tudi Schmitt ni angel in se je predvsem spravil odrezat Assangea, zato niti ni nenavadno, da ga je Assange tako na kratko odrezal, ker nima kaj drugega, razen če bi odstopil, ker se je Schmittov lobi tako odločil … hehe … V bistvu ta scena samo potrjuje pač tisto, kar sem na koncu v zapisu pouadrila, da so domnevni zavezniki Assangeu velika grožnja. Nastala je očitno zmeda, kdo je med samo akcijo skozi leta rekrutiran kam in zakaj, Assange pa več kot očitno nima pod kontrolo celotne pozicije, ampak fura predvsem svojo solo. Kakšna in katera je to v bistvu stvari.

    Najbolj zanimiv delček, ki ga “nisem razumela”, je Schmittovo “prijazno” opozorilo Assangeu, da nekateri pomembni iz njihovih krogov vedo za Assangejev incident iz leta 2007. Kakšen incident? To prijazno opozorilo je seveda z lahkoto napoved za možne grožnje in izsiljevanje Assangea. Glede na okoliščine izrečenega se zelo verjetno navezuje na podorčje Assangeve aretacije, pri čemer se Schmitt v imenu WikiLeaksa pač popolnoma ograjujej od Assangeve teze, da gre za podtaknjeno negativno kampanjo zoper WikiLeaks.

    Glede na to, da ima Assange nasprotnike kar med desnimi rokami in v kolikor ti držijov rokah neke informacije v zvezi z njegovimi preteklimi neljubimi incidenti, je toliko bolj logično, da je Schmitta suspendiral takoj, še preden bi se uspel napovedano umaknit sam. V kolikor ga pobči nameravajo izsiljevat ali celo javno sesut z razkritjem kakšnih neljubih informacij o Assangeu in prevzet njegovo krmilo v javnosti z OpenLeaksom, bo spet edina najboljša možna obramba Assangea pred napadi, da mu to počnejo zgolj iz maščevanja, ker jih je suspendiral, enako, kot se brani pred obtožbami s Švedske … hahaha … da bi pa kaj dokazal, mu ne gre. Prmejdun, še klinike na Švedskem so se zaprle, ko je ravno pozno v petek hotel na testiranje, a ne, da bi pomiril babe. Hecen je.

  112. ="."=? - 25.12.2010 ob 20:58

    Assange v tem chatu izpade kot Mussolini, Berg pa kot zatirani poštenjak in to je bil gotovo tudi razlog zaradi katerega je ta fragment pricurljal. Reševanja internih partijskih zadev s takšnimi leaki v medije smo se najedli že do sitega. Zakaj ni dobronamerni informator ki mu je toliko do resnice raje leakal celotnega arhiva chatov, iz katerega bi bila resnica o WL in Assangeliniju toliko jasneje razvidna, hm ?

    Tisti okostnjak iz 2007 je očitno nekaj skrajno neprijetnega in
    zatajevanega, je pa trenutno predvsem dokaz da WL v primerjavi z CIO niso nujno kaj boljšega. V bistvu se Assangeu njegova (no, sposojena) teorija o slabostih zaprtih organizacij dokazuje v praksi :) Do praktične demonstracije slabosti svojih teorij pa očitno še prišel ne bo. Recimo do tega, da Hidra ne potrebuje učinkovite notranje komunikacije ali vedeti kaj je: ena
    od lovk te že pospravi, to da ni ene glave in ne veš pri čem si, pa je tudi zelo nevarno.

    Young jih je na to, da ne morejo računati na zaprtost opozoril že 2007 in jim (potem ko je prejel nekaj sumljivih anomimnih asslicking mailov o tem da naj bo prosim tiho in podpira “fragile initiative”) to tudi zelo nazorno predočil s tem, da je na cryptome objavil vso njemu dostopno korespondenco. So dojeli ?
    Očitno ne.

    OpenLeaks so mogoče še večja katastrofa v nastajanju: ko sem bral
    kako bodo novičarske spletne strani lahko vgradile varni OpenLeaks chat in upload nisem vedel ali naj se smejim ali mogoče bruham. Glede na to, kaj so ti ljudje počeli pri Wikileaks je tole kot da bi nekomu ki še IKEA omarice ne zna pravilno sestaviti zaupal konstrukcijo ognjevarnega sefa.

    Je pa tu v enem stavku tisto bistveno: za skrivanje identitete so pomembni prvi členi v verigi (računalnik, omrežna kartica in dostopna točka do interneta), kjer se potrudiš da nič od tega ne morejo povezati s tabo. Torej: throwaway disposable untraceable laptop paid in cash, randomized MAC, random wireless
    access point far away. S tem si naredil največ za svojo anonimnost, idiotski kapitalizatorji informacije itak zanjo ne bodo naredili nič.

  113. Simona Rebolj - 25.12.2010 ob 21:45
    Simona Rebolj

    =”.”=:

    Ja, ja … haha … se strinjam z diagnozo o Assangeliniju. Definitivno izpade ta chat popoln scenarij notranjih partijskih fajtov in s tem povezanih čistk. Je pa pač že tako, da ko olupiš čebulico prvotnega vtisa o Bergu (eh, te množične identitete in psevdonimi) kot poštenjakarju, je hitro jasno, da gre prav tako za partijca, ki je očitno spoznal ne le, da vrhovnemu poglavarju lahko kmalu odklenka, ampak tudi, da je vrhovni poglavar svoje oprode marsičesa oropal in po svoje haral, jih tudi uporabljal za svojo misijo, ki ni čisto jasna. Skratka, partijski problemi par ekselons z vsemi intrigantnimi štorijami, kdo je kdo in kje se je sploh kalil kot vohun brez omembe vredne formalne preteklosti!!!

    Da je WikiLeaks še bolj zaprta organizacija od katere koli oblasti, je pa sploh največja ironija od vsega. Tako da je Young v bistvu to predvsem prepoznal, da bi se kaj prijelo, pa verjetno ni bilo možno, ker tudi ni bil namen, da bi bilo drugače. Young je preprosto samo spizdil, še preden bi bil tako vpleten, da to ne bi bilo možno, ne da bi tudi sam ostal osran.

    Ne spoznam se dovolj na varnostne sisteme, a ti zlahka verjamem, kar se tudi potrjuje v prenekaterih čudih in čudesih, ki se dogajajo, da so njihovi pristopi analfabetični štos. Verjetno predvsem zato, ker gre itak bolj za politično organizacijo, kjer marsikdo še znotraj sploh ne ve dobro, čemu služi, in ki med drugim žvižgače predvsem lovi v svojo mrežo in jih prekleto bolj malo ščiti. Očitno, a ne?!

    Nisem se mogla bolj narežat stavku, da je cilj WikiLeaksa tudi to, da se čim več takih portalov namnoži … hahaha … in kako bomo ločili katera oblast jih je ustanovila?! No, verjetno bo večina ameriške znamke, kot ponavadi. Zabavno. Sem pa spremljala tudi Putinov intervju, ki je pa sploh neverjetno miren, pomirjujoče naravnan do takoimenovanega digitalnega terorja in že kar smehljajoč ob tej aferici. Verjetno navdušeno planira podobne akcije za lov na žvižgače.

  114. bp - 28.12.2010 ob 11:23

    @=”.”=: Čisto mogoče, da v mesecih po Leaky Weeks doživijo Wiki Leaks in 4chan akcije kakšno že videno usodo, naprimer: http://en.wikipedia.org/wiki/Children’s_Crusade

    Ampak precej huje je, da lahko vsak ki ima pet minut časa in kakšno čudno idejo lahko tam potegne tisoče za sabo. Temu bi Kitajci že počasi morda rekli zanimivi časi. Ali se da kaj razbrati iz tega, ali gre za dolčas in vakuum v glavah, pa še nihče ni rekel nič.

  115. ="."= - 28.12.2010 ob 11:41

    časi so histerični. razvoj v masovni clusterfuck kot sta bili svetovni vojni v prejšnjem stoletju je gotov, ni pa mogoče predvideti oblike:

    http://www.youtube.com/watch?v=RyMdOT8YJgY

  116. j - 30.12.2010 ob 09:26

    1. Assangejev karakter je nepomemben. Seveda bo žel slavo in pozornost, in?

    2. Infantilno zavajanje in pakt z velikimi medijskimi hišami? Daj si prosim preberi kako Wikileaks sploh deluje in loči med serviranjem informacije in uporabo le-te v medijih. Ključno je, da so informacije tam, da jih lahko vidimo. Kako bodo pa v Delu, Dnevniku, Financah, NY Timesu, The Timesu, Washington Postu etc… zadevo uporabili je pa stvar njihovih novinarjev in seveda urednikov. Kaj pa pričakuješ?

    3. Cinična drža je sicer zaželena vendar kako lahko napišeš “Bolj sem bila vesela, ko sem dobila povrnjen drobiž od provizije za bankomate, kot občutim delirične vere v lepši bodoči svet ob objavljenih depešah.” Če to čutiš pol si pač del superkapitalističnega idiotizma v katerem je pač vse nepomembno, informacije pa so sprostitev ob grizljanju krekerja, resnica pa je metanje boba v zid.

    4. Če je vse tako brezveze zakaj pišeš blog o tem? Dejansko si na ravni tega kar očitaš Kastelcu. Če bi moral sumirati blog, te bi kr citiral: “Ob prebiranju tabloidnih forumskih izbruhov tipa, kako je nekdo priljubljen ali obrekovan med kolegi ali žurer v prevelikih čevljih, pri čemer nismo izvedeli nič relevantnega…”

  117. Touchmenao - 30.12.2010 ob 10:01

    Zanimivo da je =”.”= po večdnevnem neumornem analiziranju varnostnega ali bolje rečeno zasebnostnega vidika uporabe interneta, seciranju določenega proxy bounce omrežja ugotovil da je najboljša rešitev za dotično vprašanje rabljen laptop in wireless. Kaj takega! Nemara bi Adrian Lamo, ali kakšen drug threat analyst za to ugotovitev potreboval najmanj pol leta!

  118. ="."= - 30.12.2010 ob 11:37

    @touchmenao

    ni mi jasno, kaj bi rad povedal ali insinuiral, vendar zažgi svoje slamnate može sam, jaz nimam nič z njimi. šlo je za WL obljube vs realnost in kaj to pove o organizaciji sami, širše koliko si lahko kot leaker anonimen na netu …

  119. Simona Rebolj - 30.12.2010 ob 15:58
    Simona Rebolj

    j.:

    1. Assangev karakter je izrednega pomena, kot v vseh primerih osebnosti, ki pridobijo močan javnomnenjski vpliv in s tem povezane vzvode moči nad rajo. Saj sploh ne veš, kdo Assange v resnici je, zato imaš tudi toliko manj možnosti vedet, kaj v resnici izvaja in kolikšna je vrednost depeš v svojem sporočilu kot takšnem. Ali veš na primer, da je pri 1. odmevnejši akciji v Keniji Assange tam bival in si predhodno zlahka pridobil kontakte v vseh višjih krogih in leta 2007 tam rovaril stacioniran in na svojo roko? Nikakor ni šlo zgolj za informacijo, ki naj bi sprožila, kar se je sprožilo, ampak za načrtovan “politični” proces s svojim ciljem. Assange se brez dvoma očitno s tabo ne bi strinjal, kar se tiče edinstvenega poslanstva WikiLeaksa, da gre zgolj za objave, brez kakršnih koli apetitov po operativnih posegih preko medijev ali kar političnih kontaktov in vzvodov. S tabo bi se strinjal zgolj v okviru nastopo za medije, pri prodajanju buč ljudem, ki radi verjamejo, kar jim prodaja. Karakter omogoča predvidevanje, kako se bodo vedno, po logiki stvari, piarovsko ustrezno obetavni projekti, v resnici razvijali. Ko te že tako bojda zanima resnica. Treba je tudi razumet, da so posamezne značajske lastnosti, ki ponujajo možnost uporabe, izrabe in zlorabe, ključni pojmi za rekrutacijo ali odribjanje določenih osebnosti od okupiranega korita. Torej povezanost z vprašanjem o mejah verjetnosti, da se nekdo znajde na mestu, kjer se! Ker se ne znajde, ampak je vedno zgolj sprejet ali zavrnjen. Skratka, kot primer, ni zgolj smola, ki bi se sploh lahko sprevrgla v srečo, da je Ana Politkovska mrtva in da lahko Tomo Križnar nastavi na milijone kamer po Afriki, pa to ne bo imelo niti privližno takšnega piarovskega dometa kot Assangeve povsem nekoristne in nefunkcionalne objave depeš, ki so samo “leaki”, kar pomeni, da ne odsevajo nikakršne nujne resnice, saj leaki pomenijo tudi laži – diplomatska sporočila in vse vmes. Kaj je njih namen, pa je stvaru uspešne ali neuspešne raziskave, ki je nihče ne opravlja.

    2. Zelo dobro sem si prebrala, kako WikiLeaks deluje, kako naj bi nameraval delovat in kakšne so meje verjetnosti za nadaljnje reformirano delovanje, ki se že predvidljivo dogaja, pa ne le na strani WikiLeksa.

    In, kot sem že pojasnila delno v prvem odgovoru, je gola informacija brez vrednosti, kar pretipično dokazujejo kar same reakcije na nekatere domnevno presila sporne objave, zaradi katerih se ni zgodilo popolnoma nič, kar bi ogrožalo mir katerekoli vlade. Ali z drugimi besedami … najbolj logično je, da se Putin samo smehlja in nastopa izredno toplo do izliva depeš, relativizira domnevni puč in škandalostnost, pravzaprav zagovarja Assangea. Zelo nenavadno na prvi pogled, čeprav ni, saj je jasno, da delovanje oblasti od teh novičk ni nikakor ogroženo, so pa jasne možne prednosti piarovske uporabe za lov na žvižgače in seveda nadzor nad (ne)reakcijami množic. Skratka, nezanemarljivo dobro speljana operacija preizkusa javnega mnenja in (ne)odziva.

    Zdaj ne pričakujem nič več, ker je stvar jasna. Sem pa pričakovala, v kolikor bi se odločila za pozitovno mnenje operacije WikiLeaks, da bo Assange dokazal, da resnično verjame v funkcionalnost same operacije, kot jo je predstavljal in seveda kako si to predstavlja, kar se pa seveda ni zgodilo, zato se lahko le zabavam ob kontradiktornostih in razbiram, koliko so plod neumnosti ali načrtovane akcije.

    3. Cinična drža je nujnost v odnosu do cinične drže Assangea in samega projekta nasploh. Seveda sem del superkapitalističnega idiotizma, saj se zanekrat ne morem preselit drugam, ker bolje v konkretiziranem smislu ne obstaja. Kako to funkcionira ti je najbolje pojasnil kar Assange sam, ki te za nekaj piarovskih puhlic zafrkava z glamuroznega posestva predsednika Frontline cluba – sodelovca NATA in pisca za NATO Review, ki se financira in ideološko deluje pod okriljem Sorosa, in z odvetnikom ob poku, ki je sicer pravni svetovalec familije Roschild. Ne samo to. Ob tem, ko ne obstajajo transparentni prikazi pretoka financ za WikiLeaks, nad čemer ima Assange popoln monopol, in ga jezni prostovoljci zapuščajo, ker so končno pogruntali, da so bili izrabljeni za luksuzno življenje in “skrivnostno” misijo Assangea, sprašujejo pa se, kje je denar. Kje je tudi denar od ustanovljene fundacije za podporo Bradleyu Manningu, fundacije, kakršne Assange ni potreboval niti za varščino, saj so mu rekrutirani premožneži v trenutku plačali vse (niti ne bi bilo treba, ampak je pa treba ljudem ustvarit vtis, da je Assange brez ficka) čeprav jo je vseeno še odprl. Assange ima odgovor, ki se glasi nekako takole: “Ni ga in ga za nikogar razen zame in moja popotovanja tudi ni bilo, bom pa napisal še nekaj, kar bom tržno poimenoval avtobiografija in pokasiral še okdrog 2 milijona.

    In medtem, ko se vse to dogaja in depeše nimajo niti tolikšne akcijske vrednosti, kot jo je imela akcija Pezdirja, ki sem jo uporabila za pasenje svojega bojda neznosnega cinizma, mene opozarjaš na grozo superkapitalističnega idiotizma? Jaz ga opazujem, ja, kako se prevrača.

    4. Nikjer nisem zapisala, da je vse brezveze. Posploševanja z veseljem prepuščam zabave lačnim vikend moralistom, ki jih v resnici ne zanima prav nič, razen priložnost za triumfiranje, pri čemer njihov domet resnične volje do prepoznavanja resnice ne presege volje so obiska fuzbal tekme na stadionu, na istem novoju pa marširajo še v vojno in druge shode.

    Če nisi dojel, zakaj sem o tem napisala prispevek na blog, ti ne bo nič pomagalo, ker ne želiš niti dojet, zakaj. Prav gotovo o tem ne pišem, ker se mi ne bi zdelo pomembno. Ravno nasprotno. Tako pomembno se mi zdi, da bo nastal še en prispevek na to temo in morda še kakšen. Tokrat se bo naslov nanašal na WikiLeaks in ne na Assangea, čeprav projekt Assange je WikiLeaks, WikiLeaks v smislu, kot se promovira, pa sploh ne obstaja. In to se mi zdi zelo zelo pomembno, ker gre za tipičen in globalno odmeven primer piarovstva, ki nepomembno prodaja za pomembno, medtem ko pomembni pojmi ostajajo v ozadju kot nepomembni. Tako se je konec koncev začela tudi 2. svetovna vojna in vse velike “zarote”, ki so zarote samo toliko, kolikor že preverjeno raja pristaja z veseljem na njih. Za košček zabave in upanja. Hollywood rules, Assange se je pa o moči teatra naučil popolnoma dovolj že kot deček, saj je ob njem odraščal.

    @Touchmenao.

    Bistvo je, da to, kar ponavlja John Young, vsem paranojam navkljub,ki spadajo v drugo plat medalje zgodbe, da na internetu nekaj takega kot popolna zaščitena anonimnost ne obstaja, brez dvoma drži. In to je vse, česar se je na to temo, pametno zavedat. Glede na to, da o usodi domnevnih žvižgačev nikoli ne bomo izvedeli nič, razen o aretiranem Bradleyu Manningu, ki je pa povsem druga zgodba.

  120. ="."= - 30.12.2010 ob 16:31

    http://cryptome.org/0003/wikileaks-rip.htm

    The original Wikileaks initiative is dead, replaced by a bloated apparatus promising 260,000 cables at slower than a snail’s pace. At the rate of 20 cables a day it will take 13,000 days to finish — some 35 years.

    OpenLeaks is said to be preparing release of the backlog, but it too is moving very slowly, its opening first scheduled in December 2010, now April 2011.

    A lasting benefit of the death of Wikileaks is that other initiatives have learned from its experience to do better and not settle for the comfortable entombment of Wikileaks disembodied by Julian Assange on a country estate perfect for mourning in luxurious high style.

  121. j - 31.12.2010 ob 20:08

    1. Assange je nepomemben, pomembno je le kar je naredil. Mene ne zanima njegova persona in večino treznih tudi ne. Poudarjam, pomembno je le, kar je naredil.
    Vse ostalo so trivialnosti, ki služijo zmanjševanju pomena njegovega oz. njihovega dejanja. Večinoma služi tovrstno poudarjanje njegove “osebe” in “dejanj” tistim, ki hočejo njega in njemu podobne utišati.

    2. Zakaj pa pričakuješ takojšnji efekt? Raje razmišljaj v okvirjih tega, kar je reku T. Garton-Ash “… blagoslov za zgodovinarje”. Assange in njegovi so nam ponudili pogled v perilo ameriške/evropske/bližnjevzhodne/vatikanske diplomacije, odlično, kar še naprej.
    Seveda da delovanje oblasti ni ogroženo, je pa ogrožen njihov poceni PR, njihovo zavanje, vedno tako kadar dobimo nje umazano perilo, sicer ni Watergate, vendar gotovo še prihaja čudovitih informacij na plano. Cesar zgublja oblačila.

    3. Seveda bomo našli navezave, povezave, vezave in hobotnice vsakovrstne. Še enkrat, mene veselijo zgolj podatki, ki so prišli ven. Samo to me zanima, ostalo je trivia. Soros, Rothschildi, Bilderbergi, The Bohemian Grove, Skulls & Bones etc… pa še bi šlo ad infinitum, me ne zanimajo. Zastrejo dejstva, odvrnejo pogled od bistva, ki je enostavno: Razkritje ogromne količine podatkov, ki jo naše (tuje) oblasti nočejo. Že to je dovolj.

    Cinična drža že, po Žižku, kaj pa je tisto več kar ti veš, da opravičuješ svojo pozicijo? Da je Assange “fake”, da je Wikipedia še en “CIA projekt”, … nesmiselno, ne vodi nikamor.

    4. “In to se mi zdi zelo zelo pomembno, ker gre za tipičen in globalno odmeven primer piarovstva, ki nepomembno prodaja za pomembno, medtem ko pomembni pojmi ostajajo v ozadju kot nepomembni.”
    Ti pa v blogu prodajaš njegovo (nepomembno) osebo kot pomembno, vse ostalo pa zanemarjaš. Svet brez ljudi, ki se upajo posredovati “skrivnosti” je pač slabši svet.

    Če vse tvoje klobasanje gor zreduciramo na bistvo dobimo en zaključek: “Wikileaks so nepomembna reč, Assange pa prenapihnjen arogantnež.” In to trdiš le zato, ker so svetovni mediji iz tega povsem pričakovano naredili pop-bum, pozabljaš pa, da naredijo to prav iz vsega. Pač se motiš, tvoje stališče je le poceni vulgarna apologija vsega in vseh, ki nastopajo zoper Wikileaks in njegovo poslanstvo, s tem pa seveda tudi poslanstvo vseh, ki bodo sledili. V tem si del problema in ne rešitve.

  122. hagunje - 2.01.2011 ob 02:10

    Kaj če vse prevara, še en nateg svetovne javnosti?

  123. Simona Rebolj - 2.01.2011 ob 15:58
    Simona Rebolj

    =”.”=:

    Meni se zdi, glede na kar precej pregledanega, vsekakor zanimivega materiala, umestno vprašanje tudi, kakšna je sploh bila prvotna originalna iniciativa WikiLeksa s strani tistega, ki je projekt dejansko fural (ne mislim na prepričanje vodenih prostovoljcev). Tega, da tudi Young v začetku svojega sodelovanja ni mogel vsega predvidet in vedet, ker jasnovidec pač ni, pa verjetno tudi sam sebi z lahkoto ne bi priznal, ker preponiževalno sede na ego. Ampak dejstvo je, da se zaradi dobro predstavljene ideje in silne žalje po biti del velikega, pomembnega in obetavnega projektaočitno sodelujoči niso radi spraševali o teh zadevah nepopolni transparentnosti navkljub. Jamrajo pač zdaj, ko je vse skupaj eskaliralo, kot je, in si ne morejo več lagat, da bodo sami imeli kaj več od vsega skupaj, kot da so pač izrabljeni prostovoljci, ki bi se lahko začeli spraševat, kako, od kod in kam odtekajo finance že zdavnaj in posledično seveda tudi druga vprašanja, ki sledijo, kam vse v bistvu stvari lahko vse skupaj vodi in kakšno vlogo sploh imajo. Ampak “prostovoljci” pač za idejo o bit del neke velike ideje vedno že preverjeno radi zapolnijo svoje prazno življenje z marširanjem za idealom in si kar sami nadenejo plašnice. Ali po zapisani zgodovini cvilijo in se opravičujejo, ker so bili v neko “vojno” bojda zavedeni ali se proslavijo kot heroji, pa je bolj neljubo ali neljubo naključje, v katerega sami niso vložili in kar koli prispevali prav nič.

    j:

    1. Nihče nič ne more naredit neodvisno od tega, kakšna persona je, zato je vprašanje Kdo povezano vedno s tem, kaj je naredil in pomembno prispeva k predvidevanju, kaj bo naredil. V primeru Assangea sploh ne veš, kaj je v resnici naredil, nameraval naredit in zakaj. Dejanski rezultati so pa še v toku kristaliziranja. Kaj tebe zanima ali te ne zanima je irelevantno, ker neodvisno od tvojega zanimanja obstaja. Če bi torej trdil, da te ne zanima, kaj vse lahko ogenj povzroči, ker te samo veseli, da si si v kaminu lahko zakuril ogenj in uživaš v ogreti sobi, še ne pomeni, da ne boš zgorel sam, če se boš skočil pač pogret vanj, ker te nikoli ni zanimalo. Ne vem, zakaj bi sploh bil omembe vreden kakršen koli doskurz z nekom, ki najavlja, da ga nekaj ne zanima. Torej na svidenje, nekoristen.

    Enako škodljivo, kot je lahko neargumentirano zmanjševanje pomena nekega dejanja, je izredno škodljivo tudi neargumentirano poveličevanje nekega dejanja in pripisovanje pojmov, ki ne obstajajo. Edino koristno je čim bolj objektivno prepoznavanje dejanskega pomena v vseh plateh medalje.

    2. Marsikdo je rekel marsikaj. Zgodovinarjem pa želim veliko sreče pri tem blagoslovu, saj jih čaka trdo delo. Leaki namreč niso nujno verodostojni, ker so samo leaki, plod diplomatskih konverzacij, zato je zraven nujno potrebno tudi temeljito raziskovalno delo. Pri tem je dobro pričakovat, da takovrstno morebitno prepucavanje ne postane javna zabava v ospredju na primer, ker lahko služi za umik pozornosti od sedanjih aktualnih problemov. Noben zgodovinar, ki ima vsaj tri čiste, pa ne bi smel bit nad tem vpogledom v diplomatsko konverzacijo splohj presenečen, ker ni nič presenetljivega, niti nič takega, kar zgodovinarjem ni nudilo več kot dovolj materiala za raziksovanje že prej, na podlagi informacij, ki smo jih o vsem že imeli. Rekrutacija afganistanskih vohunov za ZDA pač ne sme bit šokantna novinca za intelektualca, ampak kvečjemu za kakšnega otroka. Za otroke, ki imajo premalo predznanja, je pa res bolje, da česa tudi ne vedo sploh, ker so njihove reakcije pomanjkanju predznanja primerno lahko škodljive in površne. Ali z drugimi besedami … zgodovinsko jasno je, da so najbolj škodljivi manipulatorji vedno zlorabili kvantitativno veliko maso povprečnih bebcev, ki so jim servirali neke domnevne informacije, ki so akumulirale množice po sveti preproščini v določene akcije, tudi tiste, ki puščajo grde madeže v veliki knjigi naše zgodovine.

    Poceni PR oblasti pač ni niti najmanj ogrožen, saj že dolgo PR oblasti ne velja za dragocen pojem, sam naval depešarskih novičk pa samo še nadgradi medijsko agendo poplavljanja z nekvalitetno obdelanimi informacijami, ki učinkujejo na javnost tako, da zvišujejo stopnjo imunosti na vse vrste cenenosti, ker povprečna največja masa vedno itak z veseljem pristaja na popreproščanje in kvantiteto, česar se vsaka oblast tudi zaveda in spretno izkorišča. A res? Prihaja še par čudovitih informacij? Kot opažam, ti sploh o informacijah ne polemiziraš in zelo dvomim, da te sploh zanimajo. Katera informacija pa je zate že do zdaj bila tako čudovita, sveža in koristna?

    3. Naravnost tragikomično blesavo je zastopat interes, da se išče povezave, navezave in hobotnice, ki bi odstirale kakšrno koli resnico iz zakulisja o lobijih in dejanskih namenih delovanju, v itsi sami pa prav naivno kvantat o določenih imenih tipa Soros, Bilderbergi itd. za nepomembno trivialo, saj gre za najefektivnejše lobije, ki očitno z dovolj spretno agendo za tebi podobne veleanalitike ostajajo v piarovskem ozadju. Zato si tudi eden izmed malih človeškov, ki boš poravnal vse stroške izropanih državnih trezorjev, ki so botrovali predvideni recesiji in s tem povezanih zategovanj pasov. In depeše, ki bodo prišle o delovanju bank ti ne bodo prav nič pomagale, saj vse to že dobro veš, si vedel, pa si vseeno pač pokorno poplačal vse nakradeno in boš tudi nadalje. To si tudi zaslužiš, saj ne ločiš niti med trivialo in trivialo, takšne ljudi je pa pač treba jebat v glavo, jim krast in zavajat, dokler se pač nočejo česa naučit. Na žalost.

    Pustimo Žižka na miru, ker nima tukaj kaj iskat. Osebno vem toliko, kolikor se mi je ljubilo potrudit za zelo različne informacije in kolikor sem sposobna ustrezne koncentracije in veščine povezovanja informacij v ustrezne koncepte in navezave. Na žalost moja sposobnostv omenjenih veščinah ni majhna in ni zanemarljive vrednosti v primerjavi s povprečno uravnilovko. Na žalost pravim zato, ker je v povprečju esktremno sramotno nizka in ne obeta za prihodnost nič dobrega, saj tako simpl pač ne gre in plat demokracije na način navideznega privilegija večine ni blagor, ampak samo ena izmed oblik enostavnega izvajanja diktature nad enostavno vodeno povprečno večino.

    Nikjer nisem zapisala, da je Wikipedia še en CIA projekt. Zelo površen, enoznačen in banalen si. Wikipedie na blogu še nikoli nisem posebej obravnavala. Pa tudi za WikiLeaks kaj takega nisem zapisala.

    In seveda nasprotujem poslanstvu novonastalih platform po modelu wikileaks, ki bodo zlahka služili za lov na opogumljene žvižgače. In dvomim, da sem zaradi tega del problema z vidika silne želje po transparentnem in poštenem svetu. Dvomim tudi, da Assange in WL niso bolj del problema za domnevnega žvižgača Manninga, ki trohni v arestu. Nič ne kaže, da bi ga WL podprla, kot je obljubila, kaj šele, da bi se zavzela za koristne spremembe na področju zakonske obravnave žvižgačev. Nenavadno namesto tega Assange raje laže svetovni javnosti, da je ustvaril ansolutno učinkovit varnostni sistem za portal, ki žvižgače ščiti v popolni anonimnosti, kar med drugim pomeni tudi, kurc gleda, kolateralno škodo likov tipa Manning, če gobcajo naokrog. Pajade! Fuj. Osebno ne vidim, da bi smelo bit kaj narobe s takovrstnim gobcanjem. Če bi me v tem primeru katera depeša najbolj na svetu zanimala, bi bila kakšna depeša s strani raznih wikileaksov, ki bi sporočala kakšno informacijo, kaj se dogaja po svetu z raznimi skrivnostnimi žvižgači. To bi bila po mojem senzacija par ekselons.

  124. Rado - 2.01.2011 ob 16:37

    Simona,
    upam da si sedaj srečna, ker ti ne skačem več v besedo in se lahko nemoteno izražaš? :-)

    Glede Assangea pa si iz tvojega pisanja nisem čisto na jasnem.
    Ali je baraba, ali ni? Ali pa je le blefer?

    V letu 2011 pa ti želim preboj vsaj v Ono, če že ne na Delo.
    R.

  125. Simona Rebolj - 2.01.2011 ob 20:21
    Simona Rebolj

    @Rado.

    Če se mi zdi kaj posebne omembe vredna prednost pri internetni komunikaciji, je pa ravno to, da nihče nikomur ne more skakat v besedo in prekinjat toka vsebine, kakor jo vsak po svoje želi izrazit. No, ampak očitno me hudo šišaš v določenih nadnaravnih sposobnostih in si nekoč z mano komuniciral v neki virtualni sferi, kjer si mi konstantno skakal v besedo. Me veseli, da mi vsaj zavestno ni uspelo prisostvovat krutemu mučenju in zato moja sreča seže dlje v preteklost, kot si očitno obetaš. Vseeno hvala za izraženo upanje.

    V bodočem zapisu na to temo bo še težje razbrat ljudem sicer večinoma tako ljub simplificiran možen enoznačen zaključek. Assange je po mojem mnenju baraba, z določenih apektov tudi ni baraba in seveda je blefer. Pomembno je, v čem in zakaj je kdaj eno, drugo in tretje.

    Izražene želje po preboju podrazumevam predvsem kot želje na ustrezno izpostavljeno mesto po zaslužnosti in temu primerno spoštljivo prisluženo plačilo. Vsekakor si tudi sama želim vedno prispevat tistim in tam, kjer se upravičeno spoštujejo in cenijo ter tako lahko ustrezno tudi izražajo spoštovanje in ceno zaslužnim. Ker je tak scenarij peklensko težko uresničljiv, se ti še posebej zahvaljujem za izražene želje.

    Ne vem, kaj bi zaželela pravzaprav tebi, ker menim, da ti gre glede na zaslužnost dobro in da se, kakršen si, odlično ujameš v obči koncept, kakršen pač je na sedanji skromni točki evolucijskega romanja, zato ti želim predvsem čim uspešnejše premagovanje značajskih ovir na edini pomembni trnovi poti, ki presega fatamorgano časa in prostora, do pokončnega, inteligentnega, razumnega, duhovno naprednega, resnicoljubnega, empatičega, poštenega … no, mislim, da bo za vsa prihodnja nova leta dovolj … človeka.

  126. David - 2.01.2011 ob 21:09

    Škoda, ko se več ne piše o izvoru vseh teh depeš, ameriškemu vojaku, ki sedi v zaporu. Assange in vsa ta njegova Wiki in Openleaks združba se prav nič ne trudi reševati njegovega “problema”.

    Simona, vse naj naj, kar si sama najbolj želiš, v letu 2011.

  127. Simona Rebolj - 2.01.2011 ob 22:08
    Simona Rebolj

    @David:

    Ja, tako je. Ne le, da se ne trudijo reševat Manningovega problema, ampak se mu trudijo izognit in tudi od njihove donacije ni ficka. Trud v smer, da ostane Manning kolateralna žrtev te vojne je več kot jasen, odgovori, zakaj je tako, pa sigurno ključnega pomena.

    Hvala in enako. Vse najboljše in veliko sreče tam, kjer najbolj potrebuješ in želiš. Tudi ženi seveda in celotni družini.

  128. ="."=? - 2.01.2011 ob 23:22

    @simona

    Post-mortem se ideja WL ne zdi zelo revolucionarna. Kot že ime pove, naj bi WL bili kriptografsko zaščitena Wikipedia ki onemogoči sledenje virom člankov in ima paranoično uredniško politiko. Sčasoma bi se na WL izrisoval zemljevid vladavine v senci, kar bi lahko bilo izjemnega pomena. Sicer še do delujočega wikija niso nikdar prišli, vendar po vrsti …

    Prva usodna napaka (ki sicer ni napaka ampak čisti pohlep WL po profitu in zadrževanju vrednih informacij zase) je, da WL niso razkrili svoje kode in organizacije. Očitno je, da so uporabili obstoječe komponente, razkriti pa bi morali tudi načrt kako so jih povezali, da bi drugi lahko sploh zaupali shemi in našli luknje v njej. Zdi se, da je bil recept vzeti osnovo Wikipedie (MediaWiki), dodati kriptografijo in upravičeno paranojo (recimo air gap) ki ščiti vire in ustrezno uredniško politiko. Pa je vse skupaj ostala navadna Potemkinova vas, kar je glede na količino denarja ki se je natekla v WL naravnost neodpustljivo.

    Mimogrede, Assange je že 2001 krošnjaril z nečim, kar zelo spominja na zametek WL. Ker pa je bila stvar zasnovana po načelu odpri se široko in zaupaj mi so imeli administratorji upravičene zadržke pri sebi gostiti to čudežno dete. Zanimivo, ko so WL postali slavni so se kar naenkrat pojavilo tisoči, ki jim ni bilo problem odpreti strežnike WL, da lahko ti na njih porinejo karkoli pač želijo.

    Namesto da bi karkoli konkretnega naredili v smeri realizacije izvorne ideje so se očitno raje spravili kapitalizirati tistih milijon dokumentov ki so jih nabrali z prisluškovanjem izhodnih vozlišč omrežja Tor. To je iz tistega fragmenta ki ga je razkril Young več kot očitno. Nadalnje dogajanje je v temi, vendar je jasno z čim so WL sploh postali slavni in pomembni: collateral murder video in depeše. Jasno je kdo je tu tvegal in kdo je zaslužen za to: Manning. Wikileaks so to le gnusno kapitalizirali, še več: kaže da od denarja ki je bil prek WL zbran za Manningovo obrambo Manning ne bo nikoli imel nič.

    WL malce spominjajo na naše osamosvojitelje tudi po prilaščanju zaslug od vsepovsod: usodne bitke za razkritje skrivnosti in dostopnost kriptografije vsakomur so cypherpunks borili v začetku 90h. Sicer je bil Assange zraven, sodeloval je pri zametkih vsaj ene pomembne stvari (rubberhose oz zdaj TrueCrypt), ni pa bil nikoli eden od tistih ki so se res borili z sistemom ali v življenje vpeljali neko tehnologijo. Vse bistvene elemente tega kar naj bi bili WL in pravne precendense (to, da imamo državljani dostop do strong crypto sploh ni samoumevno) so vzpostavili drugi.

    Grozljivo hecno je kako je Assange dejansko prazna kulisa na katerega vsakdo projicira svojo verzijo informacijskega odrešenika/bojevnika in kako skoraj nihče ni šel resno raziskovati organizacijske in tehnološke polomije WL. Da ne omenjam tega, kako so si WL pograbili vse zasluge in denar za tuje tveganje.

    Assangeov značaj pa je zelo pomemben iz vidika zgoraj naštetih fiaskov in kako se okoli značaja avtokratskega vodje kristalizira značaj organizacije.

  129. -.- - 2.01.2011 ob 23:51

    =”.”= Zanimiv pogled na svobodo govora. plačilna lista: PR ameriška ambasada?

  130. bp - 3.01.2011 ob 15:17

    Post-mortem, sploh po ogledu filma Social network tudi facebook ni revolucionaren, podobno bi lahko rekel za googlov page-rank, manjša inkrementalna izboljšavica pri razvrščanju rezultatov iskanja. Vsi pa so v nekem oziru spremenili naš svet.

    In Young je lahko zaradi mene dosleden, ampak tudi obskuren, Assange pa egomanijak, ampak razvpit in zato ravno pravšnji za večino medijev. Šta je, tu je. Tako kot nam Social network kaže, da ni pomembna genijalnost in izvirnost neke ideje, ampak trenutek in pa sposobnost in hitrost izvedbe, velja tudi da v medijskem svetu ni važna tvoja tehnološka, organizacijska ali kakšna drugačna odličnost, niti osebnostna odličnost, da bi postal heroj nove dobe. Naključni heroji, najboljši ta hip, kleenex heroji za enkratno uporabo, uporabi in odvrzi po potrebi. Bolj zanimivo je, za kaj, če sploh za kaj, se jih da uporabit.

    Kakšno se da po mojem rečt še o paranoji. Vohljat okrog izhodnih vozlišč TOR-a najprej, torej če nisi NSA, morda še FBI, pomeni, da moraš ali
    a. vdret v izhodna vozlišča TOR omrežja ali bližnje usmerjevalnike
    b. se zmenit s tistimi, ki upravljajo izhodna vozlišča TOR omrežja
    c. sam postavit in skrbet za eno ali več teh sistemov
    in še v tem primeru lahko večinoma vidiš samo kar leti mimo nešifrirano. Pri tem uporabljajo TOR
    a. tisti, ki vedo kaj delajo, uporabljajo enkripcijo, TOR pa jim služi za brisanje sledi do izvora, do teh podatkov torej ne moreš
    b. paranoiki, ki uporabljajo TOR celo ko pišejo svoje komentarje na tale blog, torej razno smetje, s katerim si nimaš kaj pomagat
    c. tisto nekaj vmes, najti vse to v informacijskih tokovih, ki se valijo čez TOR pa je verjetno podobno, kot loviti papirnat čolniček po valovih veletoka, povsem mogoče, če ga slučajno zagledaš, nemogoče z namenom, če nimaš tako tehnologije kot gigantskih sredstev
    Dosedanje delovanje WL kaže, da
    a. nimajo niti tehnologije in tehnoloških kompetenc, kar kaže njihov način delovanja, niti
    b. nimajo prav veliko resursev, glede na to, da so sposobni objaviti 20 redaktiranih depeš na dan, skratka, dokumente so dobili ali bolj po slepi sreči, ali pa jih je nekdo namerno poslal na WL
    c. gre za še eno zaroto, kar bi se že skoraj dalo razbrati iz pisanja tukaj (osebno sicer najprej poskusim s Hanlonovim rezilom, torej nesposobnostjo, preden grem iskat hude namene in zarote)

    Fenomen WL in Assange sta zame pomembna že samo zato, ker lahko celemu svetu kažeta, kaj vse je mogoče. Kot tudi, kakšne so reakcije oblasti (recimo vlečenje Espionage Acta iz naftalina) in pa kakšna je dejanska stopnja nadzora nad internetom, kot se nam razkriva po koščkih. Zadeva je zadosti javna, da se je ne bo dalo skriti in pomesti pod preprogo.

  131. ="."= - 3.01.2011 ob 17:53

    @eyes wide shut

    ROTFL. Svoboda govora je v tvojem primeru pač odveč.

    @bp

    Zelo drži da pri fenomenih kot WL in FB ne šteje kompetenca ali integriteta ampak naključje. Bi pa bilo dobro imeti kaj več kot kleenex za obvezo krvaveče rane …

    Po mojem mnenju so WL v svojem propadu dejansko odigrali bolj pozitivno funkcijo kot če bi kompetentno furali svojo vlogo. So pač dovolj dober slab zgled. Kot pozitivno je šteti tudi, da so pokazali na popolno apatijo mase: že tisti collateral murder video bi moral biti dovolj za zgroženost in upor :/

    Depeše pa so poročila profesionalnih diplomatov, tako da je dvomiti v to, da bo med njimi najti kaj res šokatnega. V njih bo verjetno najti le tisto, kar so nadrejeni želeli slišati. Torej uporabno za zgodovinsko analizo stanja duha ameriške birokracije, ne pa za uvid v zarote. Kot sem že napisal: za organizacijo 9/11 ni bilo potrebno spisati načrta, ampak le to, da je nekaj ljudi na visokih položajih dovolj onesposobilo sistem nadzora, da so samomorilski napadi uspeli. In seveda je možno tudi da so samo izkoristili priložnost … nikoli ne bomo vedeli, tako kot nikoli ne bomo vedeli če so bili nacisti dejansko za požigom Reichstaga.

    Če sem torej malo malodušen: je pri WL sploh kaj kar bi bilo potrebno pometati pod preprogo ? :/

    Še paranoji:

    Ko nekaj izstopi iz TOR pač ni kriptirano, tako so WL tudi prišli do tistih milijon dokumentov kapitala. Problem je, ker večina misli da je TOR end-to-end enkripcija …

    Pri leakih kalibra WL pač moraš računati z NSA in s tem, da je kar velik odstotek vozlišč njihovih, kar omogoča praktično aplikacijo nekaterih zanimivih akademskih člankov. Fort Meade je eno, recimo :) Skupaj z biometričnim sledenjem (v praksi dokazano uporabnim) moraš biti kar hitra in spretna miška da se izogneš vsem pastem.

  132. bp - 3.01.2011 ob 18:16

    @mačkon: če bi bile depeše ruske, ali kitajske, ne bi imeli pol NSA za vratom, ampak bi dobili WL morda celo kakšen tih trepljaj po hrbtu, ampak ne okol govort.

    ja, WL niso majhna stvar, simbolno. tako kot je facebook nekaj spremenil v socialnih omrežjih, lahko nekdo ali nekaj, morda WL, morda kdo drug, spremeni v oblastnih. ali bo res, ali bo to povzročilo samo večjo represijo, kako bo to videti, nič od tega ne vem. nisem pa čisto prepričan, da je treba zato vnaprej jokati za časi diskretnosti in skrivnostnosti.

    Sterling o transparentnosti napram diskretnosti: http://www.webstock.org.nz/blog/2010/the-blast-shack/

  133. -.- - 3.01.2011 ob 18:40

    @lolcat: orly? Assange=Mussolini, WL=farsa, stojnica. paypal mastercad downed by … je manj kot metanje/pokanje petard oziroma povsem otroški poskus. onionrings je povsem lahko “povohati in pojesti”? Kakšen je moj ip? Gotovo nisi izpostavljen do te mere da bi bil doxed ; )

  134. ="."= - 3.01.2011 ob 19:20

    @eyes wide shut ali afrbeehive

    Eh, fanboy anonymous. Wordpress/Apache/PHP ima verjetno dovolj lukenj da lahko aktiviraš kakšno cracking orodje za idiote in se greš javni linč z razkrivanjem mojega IP, vendar se mi za to pač jebe. Zaradi tega kar tukaj objavljam pač ne bom imel težav, ti pa jih lahko imaš, če boš uresničil svoje grožnje z doxanjem :)

    @bp

    No, jaz se sprašujem ravno o tem, če so WL res tako velika stvar …

  135. -.- - 3.01.2011 ob 20:42

    @mr.lolcat. povsem narobe sva se razumela. nisem nikakršen fanboy dotične oznake.
    Imam pa svoje razloge da dvomim o tvojih, če se izrazim iskreno in brez pretiravanja.

    1. kot že omenjeno plačilna lista določene ambasade.
    2. conspiracy theorist ki ga je pogoltnila teorija zarote.
    3. black hat ki izraža svoje poglede na zelo zanimiv način

    V nobenem primeru pa ne bi želel da misliš da želim kakorkoli razkrivati tvoje “dox”, marveč sem ti le prijateljsko namignil da včasih določenih stvari ni najbolj pametno izražati na način kot si ga sam uporabil.
    petarde?

    saj se razumeva.

  136. ="."= - 3.01.2011 ob 21:13

    =”.”=

    hvala za razkritje in brez zamere, na moji strani vsekakor ni nobene.

    začel sem z zelo pozitivnim mnenjem o Assangeu in WL, kot se tudi vidi iz mojih začetnih komentarjev, vendar sem ga bil prisiljen spremeniti ko sem začel kopati po cryptome in podobnih malo manj znanih virih. in zdaj sem tam kjer sem, žal me za moje zgubljanje časa tudi nihče ne plačuje, še najmanj ameriška ambasada.

    glede nevarnosti pa hvala za opozorila, vendar mislim da me bistveno bolj ogroža mestni promet kot internetni, kljub temu da (še?) ne zmorem stopnje mazohizma ki je potrebna za surfanje prek Tora :)

  137. -.- - 3.01.2011 ob 21:46

    To pa vendarle počnejo samo teroristi ;)
    Ne pa otroci s petardami ki znajo vtipkati o i l in c v iskalnik.

  138. ="."= - 3.01.2011 ob 22:10

    -.-

    Tororisti so vsekakor nevarni in potrpežljivi ljudje :)

  139. -.- - 3.01.2011 ob 22:30

    pa vendarle takole na prijateljski osnovi razloži zakaj svetovni mediji od NYtimesa naprej nasedajo šarlatanu, ameriško zunanje ministrstvo zvija hlačke v efektu, določeni neoznačeni dvigajo svoj glas zoper dvolične koorporacije? Nemara v imenu laži ali dobre zgodbe za naslovno stran, zagotovo ne zaradi dejstva da pa bi določene stvari morda znale biti kredibilne?

  140. ="."= - 3.01.2011 ob 23:02

    -.-

    Po mojem mnenju:

    Assange je z svojo kriptovohunsko dramatiko in željo po samopromociji pač hvaležen material za prve strani in željo medijev personalizirati/pasivizirati vse v lik zlikovca/heroja. Tu ni presenečenja. Zanimivo pa je da Assangea imajo za heroja tudi ljudje ki bi morali biti bolj kritični, med drugim moja malenkost na začetku tega bloga. Tu gre verjetno za infatilno željo po identifikaciji s prej omenjenim herojem :)

    Jasno da je birokratski aparat paničen, če je interna korespondenca naenkrat razkrita. Vsak birokrat trepeta za svojo kariero. Sem pa malo skeptičen do širšega pomena teh razkritij. Še posebej ker bodo WL glede na svojo neustrezno zasnovo in realizacijo težko dobili kakšen nov material.

    Assange bi z WL dejansko lahko naredil ogromno, če bi fural transparenco in kompetenco, imam ga za dovolj sposobnega. Recimo WL bi zdaj lahko že postali živa realnost namesto mrtve medijske kulise. Vendar ni, in je zato predmet post-mortem analize, tudi značajske ;)

  141. -.- - 3.01.2011 ob 23:27

    Vidiš tu pa kljub nekaterim stičiščem ali morda vozliščem? prideva do razhodišča. Ti obravnavaš osebo, organizacijo, medtem ko objektivno razmišljujoči obravnavajo informacijo.
    Vsekakor ne sugeriram da tvoj pogled ni objektiven, prav tako ne trdim da je moj. Preprosto navajam dejstva.

  142. ="."= - 3.01.2011 ob 23:40

    ni problema, objektivno razmišljujoči se že pripoznali za objektivne :)

    informacija so podatki v kontekstu. goli podatki kot so tiste depeše še niso informacija, zato je kontekst pač pomemben.

    se lahko sicer o kvaliteti podatkov, torej tistih depeš pogovarjamo ločeno, mogoče je to tudi priporočljivo. glede na njihov izvor in da je do njih imelo dostop nekje milijon ljudi mislim da ne bo prišlo do pretresljivih razkritij. abu-ghraib in collateral murder sta bila precej hujša šokerja, pa ni bilo nič.

    tu je še assangeova teza, da se birokracija zaplete v lastne mreže če razkriješ njeno organizacijo. hm, čedalje bolj dvomim v to.

  143. bp - 4.01.2011 ob 10:28

    informacija je mera za našo nevednost!

    in ta nevednost je največja ravno, ko so dogodki najbolj naključni.

    ne strinjamo pa se čisto okrog modela, ali nam Assangeova osebnost prinša vnaprejšnjo vednost, sposobnost napovedati razvoj dogodkov, ali gre bolj za šum, ki nam ovira spremljanje dogajanja. :-P

    (geek out, po shannonu in seveda v kontekstu)

  144. ="."= - 4.01.2011 ob 13:39

    @bp

    i = -log2(p(m))

    kjer je m depeša.

    mislim, da je p(m) tu precej blizu 1 :)

  145. Simona Rebolj - 4.01.2011 ob 15:38
    Simona Rebolj

    Samo nekaj replik na tole zanimivo debatico vseh treh vpletenih …

    Ja, gre za šum, kar šumenje … Najbolj zanimiva je ravno ta razlika med predhodnimi akcijami WL, ki odstopajo od depeš. Kenija se ni zgodila zgolj na podlagi informacije, ampak je Assange tam rovaril osebno! Zakaj? Ker se je dalo! Njegova izjava izpred let na vprašanje, zakaj je dlje živel v Nairobiju. Odg. je bil, da zato, ker gre za tako organizirano družbo, da je tam živeč z raznimi aktivisti skupaj z lahkoto prišel v stik z visokimi organi in pomembneži. Osebna želja po preboju pač. Kako človek utemelji svoje dejanje oziroma vpletenost. To “opravičilo” se skriva kar v objavljeni filozofiji na WL … da je razlika med državo, kjer ljudje umirajo za malarijo in državo, kjer je praktično izkoreninjena v slabi in dobri vladi!!!! Ena vlada ne poskrbi za ljudi, druga pa … torej zamenjava oblasti pomeni velik korak, nato pa še doda, da tega, ali se bo po spremembi vlade res kaj spremenilo na bolje ne moreš predvidevat. Ja, revček, ni soodgovoren za nekaj, česar ne moreš predvidevat. Seveda se ni spremenilo nič, kar je predvidevat z lahkoto, saj navidezna sprememba vlade ne poeni samo po sebi nič! pomembni so lobiji, ustroj in vpliv, ki prihaja od zadaj, najpomembnejše vprašanje pa je samo, kakšne mafije vlečejo niti, s kakšnimi prioritetnimi cilji in zakaj. Zelo dvomim, da je Assange takšno budalo, da se tega ne bi zavedal, je pa za lasten profit pripravljen idiota odglumit, pa po potrebi tudi pametnjakoviča, kar pomeni, da skupaj zlaga določene nakradene ideje in teze, ki naj bi najbolj koristile piaru pri oblikovanju določenega imidža osebnosti … to je lepo prezentiral na svojem blogu, kjer se nakradenih misli kar tare, s tem pa za pozornega bralca tudi nezaslišanih kontradiktornostiker pazljivost na doslednost ni potrebna. Assange je torej lahko zanimiv tudi z aspekta lika novodobnega intelektualca, ki je pravzaprav copipaste notorični zbiralec materiala v sebične namene, njegova slava traja temu primerno manj od časovnega okvira po Warholu, hitro je razkrinkan, ampak ga ne poti, ker je medtem pobral že ogromno profita na trgu, kar je bil tudi edini cilj. Skratka, prehitel je pamet s pomočjo velikega nabora kvantitete – torej podpore neumnosti, ki jo podpira enako demokracija kot diktatura – v glasu večine – torej kvantiteto nad slišnostjo in vplivom kvalitete, ki je matematično obsojena na redkost, manjšino.

    Kaj depeše nudijo drugačnega od kenijskega primera in Kolateralni umor videospota? Preprosto ne gre za informacije!!! to je replika na tezo komentatorja, da se razumni ukvarjajo z informacijami. Nikakor. ne morejo se. Ker informacije ni, ampak so samo leaki diplomatskih manipulaicij in nepopolnih ali celo zavajajočih trditev, informacij, obljub. Vsak, ki bi se hotel prebit do končne resnice, bi moral vsako posamezno depešo raziskovat. Mediji niti interesa nimajo, da bi kaj takega počeli, pa tudi kvantiteta (veliko število depeš) preprečuje, da bi se sploh ob čem ustavili. Same informacije pa niti niso take top skrivnosti, ki jih že ne bi sumili in vedeli in jih zgodovinarji res ne potrebujejo. Informacija, kako obstaja verjetnost, da so nekateri afganistanci rekrutirani v vohunske procese ZDA, je otročja! kdor je šokiran nad tem spoznanjem, je idiot brez osnovne logike, medtem ko so same informacije, ki bi ahko razbile tako mrežo zaščitene z zaščito do privatnosti oziroma preprečevanjem morebitnih poimenskih nič krivih žrtev … hehehe … Da ne omenjam ekskluzive o satelitih in dogovorih med Nemčijo in ZDA. To so prispevki, ki se zaključijo z odvisnostjo od pričanja vpletenih, ki nočejo komentirat. Če odštejem, da sploh ni nič fascinantnega, da se kaj takega razvija. Samo po sebi že ne. Kaj neki in kako bi bilo lahko s tem nekaj narobe, pa ne bomo izvedeli, zato civilna javnost nič ne more.

    Transparentnost! WL je že dokazala, da so sami najbolj netransparentna organizacija, kar si jih lahko zamisliš. Torej wannabe lobi, ki bi želel vplivat in prodaja zavajajočo idejo, da je vsega kriva vlada in le njena transparentnost in morebitne menjave oblasti zagotavlja lepo življenje. Ja, pajade! Naj WL naredijo pakt z banko … njihova transparentnost za transparentnost bank in naj povabijo še vse mafijske združbe, da storijo enako … hahaha … Tudi tiste, ki se jim Assange tako slini. Primerek tipičnega izkoriščevalca, ki je na plečih nevednih prostovoljnih idealistov profitiral največ, kolikor bi sploh lahko.

    Stvar je še bolj obskurna. Poleg tega, da si drzne prodajat svoj fikšn v imenu avtobiografije (in ne bo se mu ljubilo več kaj dosti pozirat pred kamerami, saj nima s čim več), si je privoščil nekaj neverjetnega za zdrav razum. Insceniral je izsiljevanje ZDA z depešami, češ da v kolikor ga bodo umorili ali zaprli, bo objavil najbolj sporne afganistanske papirje. Bejž, no, bejž … a sicer jih pa ne bo??? Mi smo pa mislili, da bomo vse depeše dobili, ker gre za akcijo transparetntnosti in resnice. No, ta piarovska blesavost tudi podpira sum, da so itak nameravali depeše prodajat in da tudi jih prodajajo, če le lahko, ker interes seveda ni bil tako velik, kot bi si Assange želel. Njegova “grožnja” je še toliko bolj zanimiva, ker se je pojavil norveški časnik,ki trdi, da ima vse depeše in da jih bo objavljal neodvisno od WikiLeaksa. hahaha … Kaj pa NYT, Guardian … niso hoteli (dovolj) plačat? Na tem mestu se zaplete tudi zgodba z Manningom, ki je namreč edini, ki bi lahko takšne namene razkrinkal, ampak s tem bi obsodil tudi sebe. Manning je lahko preprosto samo izgubil igro in postal kolateralna škoda poslovnega podviga, nekaj v tem smislu bi edino tudi vsaj približno pojasnilo nesmisel, da je zadevo izklepetal Lamu oziroma časopisu Wired in je morda samo zaradi tega sploh še živ, čeprav slabo živ!!!!! Ustvaril malo medhekersko vojno, ker predvsem za to gre. Vsi, ampak res vsi ti mulci … Assange, Poulsen in Lamo (in še Peterson …) imajo zgodovino, v kateri so si želeli, da bi jih FBI čim prej zasegla, da bi prepoznali njihove nepogrešljive in profitabilne sposobnosti. Vsi so jo odnesli zelo dobro, le pri Assangeu ni dokumentirano, da bi delal za vlado, ko so ga ujeli zaradi vdora v North, je pa izbrisan oziroma nedostopen spis sojenja!!! In fasal je najmanjšo kazen, Avstralija se je očitno lahko lažje sprenevedala kot monopolistična ZDA. Zgodovinska povezava med Avstralijo in VB je pa jasna. Prav gotovo tudi ni v nikakršnem strateškem interesu, da bi ZDA Assangea ubili in s tem sprožili javno hajko. Čemu le?!!! ZDA bi imela kvečjemu interes, da pred svetom dokazuje pravično sojenje, saj curljanje depeš ne more bit preprečeno, talca ima pa v zaporu – Manninga, ki lahko služi za nauk, kaj se zgodi žvižgačem. Zato se meni ne zdi tako zaskrbljujoče, ali bi manning lahko potunkal Assangea, ampak obratno!!! Še posebej glede na to, da VB očitno zelo ščiti Assangea in ga ima pod močno kontrolo – nobena varnostna služba Assangea pred morebitnim atentatom ne bi uspela tako zaščitit, kot ga ščiti VB. Če bi kdo hotel ubit Assangea, bi bil to kvečjemu Putin, ampak iz čistega džouka, da bi zamešal štrene in oblatil ZDA, kamor bi bile po atentatu uprte vse butaste oči svetovne javnosti. No, vsaj meni bi takšna ideja padla na pamet, če bi bila Putin … hahaha …

  146. bp - 4.01.2011 ob 16:41

    ti si prava Ras-putin-ka :-P

  147. j - 5.01.2011 ob 12:26

    Že res, da oseba oz. osebnost vse determinira, vendar pomembnost in vrednost informacij, ki so jih Assange in njegovi posredovali javnosti ni v ničemer pogojena, omejena ali korumpirana z njegovo osebnostjo.
    Za treznega so pomembne le informacije, ki so v današnji dobi vsakovrstnega trušča več kakor dobrodošle. Kolikor jih pa razume je odvisno od njegovega poznavanja konteksta. Naredil je uslugo resnicoljubnim in radovednim. To je zame dovolj, o tem s kom pa nezaščiteno občuje se pa naj rumeni tisk ukvarja in seveda tvoj blog.

    Verodostojnost Leakov je premosorazmerna z reakcijo oblastnih struktur. Neverodostojni so vedno tudi računovodski izkazi na vseh ravneh, pa so še vedno pomemben vir ekonomistom in post festum tudi zgodovinarjem.
    “Ni nič presenetljivega”, lahko reče le nekdo, ki je pregledal tisoče depeš, tega nisi storila, torej je tvoje mnenje še eno aprioristično klobasanje.

    “Poceni PR oblasti pač ni niti najmanj ogrožen …”
    V kolikor obstaja grožnja objave izvornega, tj. pravega stanja, potem je vsak PR in ves spin-doctor art ogrožen, hkrati s tem tudi (politični obstoj) tisti(h) po katerih naročilu PR deluje.

    “Katera informacija pa je zate že do zdaj bila tako čudovita, sveža in koristna?”
    Od tega kar je bilo medijsko obravnavano bi izpostavil poleg Iraq-Afganistan Wardiaries:
    * dopis in lobiranje papeža za genskospremenjeno hrano vis-a-vis stališču cerkve o npr. raziskavah izvornih celic:
    http://www.ecofriendlyshelters.org/index.php?option=com_content&view=article&id=222:newly-leaked-cable-pope-quietly-supportive-of-gmos&catid=64:bad-news&Itemid=129
    * Delovanje Blackwaterja, kar sicer ni nič novega, vendar daje še boljši vpogled v rampage zasebnikov v Iraku:
    http://english.aljazeera.net/news/middleeast/2010/10/2010102312505883926.html

    Od depeš pa mi je, kolikor sem jih prebral, zanimivo:
    90BAGHDAD4237 1990-07-25 en dober teden pred napadom na Kuvait: “SUBJECT: SADDAM’S MESSAGE OF FRIENDSHIP TO PRESIDENT BUSH”

    01VATICAN3507 2001-07-03 zanimiva formulacija npr. “IT EXERCISED TEMPORAL CONTROL OF THE ITAIAN PENINSULA DURING THE MIDDLE AGES, BUT WAS COMPLETELY BEREFT OF TERRITORY BETWEEN 1870 AND 1929.”, uporaba besede ‘bereft’ ali “THE HOLY SEE SEEKS TO PROTECT CATHOLICS AROUND THE WORLD, ITS OWN POSITION OF INFLUENCE, AND ITS VAST WEALTH. THE VATICAN’S SUPPORT OF SADDAM HUSSEIN RESULTS FROM ITS DESIRE TO PROTECT 600,000 IRAQI CATHOLICS FROM ISLAMIC FUNDAMENTALISM; ITS REFUSAL TO PUBLICLY CRITICIZE CROAT NATIONALIST CLERGY IN BOSNIA STEMS IN PART FROM THE CROAT CHURCH’S STAUNCH DEFENSE OF THE FAITH DURING THE COLD WAR;” … zame je Vatikanova podpora Saddamovem sistemu novost, očiten nesporazum med ZDA in Vatikanom glede podpore slednjega radikalni hrvaški duhovščini tudi. Zato bi krvavo rad videl dopise ameriških ambasad na Balkanu v obdobju 1990-2000.

    04ANKARA348 2004-01-20 oznaka Erdoganovega karakterja: “Second, unbridled ambition stemming from the belief God has anointed him to lead Turkey” vis-a-vis želje vojske, da ga bi odstavila in posledične aretacije vojske, kot bereš npr. v:
    http://news.bbc.co.uk/2/hi/8528512.stm

    04BRUSSELS1868 2004-04-28 o debati s Crissom Pattonom o tem kako “the EU will never be a “real power” because there is always someone in the room who is overly cautious, and will insist on looking at matters “sensibly.””; o Hrvaški: “Croatia, Patten said, is probably far more prepared for EU membership than either Bulgaria or Romania, who will likely enter the Union earlier.”; “Putin’s eyes turn to those of a killer.”

    04TASHKENT3180 2004-11-26 je d’best ker vidiš s kako pomembnimi zadevami se ukvarja ameriška ambasada v Taškentu, pa tudi o žuriranju hčerk kaj izveš.

    … sicer je pa zanimiv manjko depeš med leti 1990-2000, to desetletje je posebno zanimivo zaradi Balkana. Vsakega zanima, v kolikor bo dosegljiva, korespondenca ameriških/evropskih ambasad & Vatikana na Balkanu.

    Dejansko tebe ne zanimajo informacije, ki jih a prioristično označuješ za nepomembne, in se prav bolno ukvarjaš, po maniri kakšnega tretjerazrednega rumenega tiska, z Assangeovo osebo. Bedarija in nesmisel.

    3. Živiš v iluziji, da razumeš nekaj več od ostalih, ker maš super sposobnosti “povezovanja”, “analize” in klobasanja tipa
    bla bla bla, iz česar tudi izvira tvoje cinično stališče. Namesto da bi videla novico si preobsedena s prinašateljem novice, Fidipid je umrl, “Menikekamos” je pa za večno ostal.

    Recesiji so botrovali drugi faktorji, vendar imam zate eno BOOM novico, ni iz leaksov: Tudi ti boš plačala svoj delež v javno blagajno, ergo dobrodošla med nami človečki.
    Ne vidim te nositi rdeče zastave upora, vidim le zid naklobasanih neumnosti s tvojim podpisom.

    “To si tudi zaslužiš, saj ne ločiš niti med trivialo in trivialo, takšne ljudi je pa pač treba jebat v glavo…” … japajadeblablabla … Triviala je Assangeova osebnost in ukvarjanje z njo. Tvoja velika napaka pa je prepričanje, da lahko iz takšne distance razumeš kup (dejansko nepomembnih) podrobnosti. Ne moreš, zato se je nesmiselno ukvarjat z njimi in njim.

    Nesmiselno se je ukvarjat tudi s tabo in tem E! blogom, rumenega tiska je preveč že tako ali tako.

  148. bp - 5.01.2011 ob 15:01

    @maček: Ako je p(m) zate precej blizu 1, potem nam lahko s precejšnjo natančnostjo na kratko napoveš, kaj vse nas čaka v preostalih depešah.

    @simona: tudi mene si uspela prepričat, no še bolj me je uspel A. sam, da WL ni transparentna in zato vedno in vnaprej verodostojna organizacija, Assange pa vsak toliko pezde, kot heroj, ampak vse, kar so do zdaj objavili, se zato ni nujno sfabricirano in še ena manipulacija, seveda pa nikdar ne škodi zdrava mera skepse (oz. celo mičkeno paranoje).

    Še vedno pa mislim, da se splača pobrskat celo po teh po tvojem povsem neinformativnih depešah in pogledat, kakšen svet nam kažejo. Tudi tu lahko pridejo prav razne povezovalne sposobnosti.

  149. Simona Rebolj - 5.01.2011 ob 15:13
    Simona Rebolj

    bp:

    Ja, kadar me popade volja do humorja:):)

    j.:

    A za tole si porabil toliko dni tuhtanja, da si se spet odzval??? No, saj cenim trud. To vsekakor. Samo ne cenim pa preveč smeri, kamor si bil pripravljen vložit toliko truda.

    “Že res, da oseba oz. osebnost vse determinira, vendar pomembnost in vrednost informacij, ki so jih Assange in njegovi posredovali javnosti ni v ničemer pogojena, omejena ali korumpirana z njegovo osebnostjo.”

    Prosim??? A tekmuješ za mistra naivnosti? Si preveril, da informacije niso selektivne glede na koruptivne možnosti??? Si preveril vsaj možnosti koruptivne selekcije? Hecno, že v nadaljevanju določene depeše pogrešaš, pogrešaš pa tudi informacije, za katere ne veš, da bi jih lahko zelo pogrešal, ker dobivaš itak samo pogrešljive. Da Assange trguje z depešami je itak že sam pokazal z izbruhom izsiljevanja, da bo objavil določene afganistanske depeše, v kolikor bi ga zaprli ali umorili … hehehe … Sicer torej določenih depeš ne bomo videli!!! Bogsigavedi, koliko depeš še ne bomo videli iz takih in drugačnih razlogov za Assangev profit oziroma tistimi, ki stojijo za projektom (in to ni mišljeno zgolj na nek obskuren WL z nadebudnimi entuziastičnimi prostovoljci) Tudi varnost, ki mu jo nudi VB, je naravnost sumljiva. Ja, to je zagotavljanje varnosti in nikakor niti približek temu, kar pomeni pregnjanje in omejevanje prostosti. To preživlja Manning, ki mu je WL odrekla kakršno koli prej obljubljeno pomoč. Ni dobil ne odvetnikov, ne obljebljene finančne pomoči od WL. Za Assangea položit varščino pa ni bilo problema seveda.

    Kar je zate dovolj, se meni zdi absolutno premalo. Da je tebi dovolj in vse, kar hočeš, mi je pa jasno, ja.

    “Verodostojnost Leakov je premosorazmerna z reakcijo oblastnih struktur.”

    Ja, saj … torej so Leaki še vedno v rokah delovanja oblasti. Torej so nevredni v smislu kakršne koli konstruktivnosti in profita ljudstva v imenu transparentnosti, kaj šele resnice. Še huje. Leaki so kar premosorazmerni z verodostojnostjo oblasti. In da je vse skupaj še bolj žmohtno ima selektiven monopol na Leaki neka “organizacija” in neka osebnost, ki je še bolj netransparentna in zaprta v delovanju kot posamezna oblast. Samo Manninga je treba skurit v opozorilo žvižgačem, na primeru Assangea pa kao “dokazat”, da pravna država vendarle še ni mrtva, kot se je sam vzneseno “preroško” izrazil po prihodu iz nekajdnevnega zaporčka, pa še dolgo ne boš videl nikjer nobene omembe vredne informacije o čemer koli več, ker bodo hipotetični žvižgači za dolgo ohromeli od strahu. Mislim na tiste, ki jih brez naše vednosti še niso polovili v lovke nastavljenih magari internetnih “Leak” pasti.

    “V kolikor obstaja grožnja objave izvornega, tj. pravega stanja, potem je vsak PR in ves spin-doctor art ogrožen, hkrati s tem tudi (politični obstoj) tisti(h) po katerih naročilu PR deluje.”

    Ja, in? Saj bistvo je v tem, ali se obstoj možne grožnje uresniči ali ne. Vsak drobni kriminalec ve, da z vidika države ni kriv, dokler ni obsojen, da je kriv. WTF!

    Nič narobe, da se ti depeše zdijo osebno zanimive. Ampak, kaj se komu osebno zdi zanimivo, je irelevantno, jaz razpravljam in pišem o izplenu na javnem, družbenem in državnem nivoju, osebno se mi zdi pa lahko zanimivo, da je petsto ptic popadalo naenkrat z neba in kupim teorijo, da jih je infarkt zaradi petard oziroma da je vanje udarila najbolj efektivna strela v zgodovini človeštva. Moj problem je, tudi če verjamem v vrtne palčke, ki pa res ni zanimiv za razpravo v imenu resnice in ugotovaljanj mej verjetnosti za družben napredek ali stagnacijo na nekem področju, na primer resnice in transparentnosti.

    Komur se zdi posebej presenetljiva in zanimiva depeša tipa o lobiranju papeža v zvezi z gensko spremenjeno hrano in to dojema kot pomemben prispevek k odpiranju oči in možnim reakcijam, mu ni pomoči in mu seveda tudi ta depeša ne bo nič pomagala, kar je tudi očiten namen. Takih “depeš” oziroma informacij je v zgodovino pricurljalo v javnost že ogromno. Da je Cerkev eno najbogatejših podjetij na svetu je jasno vsakomur, ki se mu malo ljubi razmislit in se informirat, kje živi. Ampak problematičen je nadaljnji razmislek in s tem povezani spini, ki v blagor elitnih lobijev skozi zgodovino vzdžujejo status quo pozicijo, ki preživi navidezne preobrazbe režimov in sistemov. Da je Cerkev lahko ena najbolj vplivnih in najbogatejših lobijev, je zagotovo zlita s temu primernimi lobiranji, pri čemer ni izbire, tudi če Cerkev postane lastnica pornografskega medija, a ne, vse že videno … med drugim tudi tako, da se ne postavlja pravih vprašanj in ne izvaja pravih akcij. Cerkev namreč samo izjema ni. Kako to poteka, je nazadnje bolj odmevno na primeru Cerkve pokazal na primer tudi takoimenovan problem pedofilije, saj veš, osebni problemi in triviala pač, ki nič ne pove o tem, kaj Cerkev daje od sebe, a ne, a ne a ne??? Veliko idiotskih razprav o domnevnem problemu celibata, veliko idiotskih razprav o domnevno neetičnem ali sprejemljivem ravnanju papeža v reakcijah na “razkritja”, mene pa zanima enako kot pri korupcijah tipa razne umazane lopate in sicer, zakaj okrog Cerkve ne mrgoli od organov pregona? Zakaj Cerkev ne poka po šivih od tožb? Zakaj tudi po medijih nisem videla enega vrhovnega predstavnika zakonodajne ali izvršne oblasti, ki bi mu bilo sploh treba na takšno osnovno vprašanje odgovorit, kaj šele da bi se dogajalo v presilni volji do upora kaj nadalje koristnega? Enako se dogaja tudi z drugimi primeri. Fasciniranost nad depešami pa je samo eden izmed mnogih spinov, saj njihova informativna vrednost pač ni nič večja od informativne vrednosti informacij, ki smo jih prejemali že prej. Ampak kako se jih je obdelovalo? V Sloveniji na primer se je zlahka vedelo, da je bil denacionalizacijski postopek izveden tako, kot si je redko katera druga država sploh upala zajebavat ljudi v glavo in da gre največji gmotni izplen Cerkvi v naročje. In???? Nihče se ni zganil, ljudstvo se je pa z lahkoto zastrupljalo z agenda floskulami o popravljanju krivic in tako sramotno enostavno zakamufliralo enega največjih ropov velikega segmenta državljanov – za darilo ob osamosvojitvi pač. Peterletu nikoli na ta neustavni debakl, ki so ga tudi nadaljnje vlade zaradi osebnih koristi dopustile, ni bilo treba odgovarjat … mislim v smislu odgovorov na prava vprašanja, ki bi odpirala smernice za nadaljnje smiselne akcije, ne v dopuščanju manipulativnega piarovanja. Itd.

    “04TASHKENT3180 2004-11-26 je d’best ker vidiš s kako pomembnimi zadevami se ukvarja ameriška ambasada v Taškentu, pa tudi o žuriranju hčerk kaj izveš.”

    U, ja, ja … nikoli nismo imeli priložnosti niti posumiti, s kako pomembnimi zadevami se ukvarja ameriška ambasada, kaj šele slovenska, a ne … hehe … Žuriranje njihovih hčera, ja, je pa sploh interesantno. Če se boš zelo intenzivno zabaval ob prebiranju žurerskih depeš, bo ameriška in kar svetovna agenda presrečna, ker bodo imeli kar nekaj časa blažen mir pred večjo pozornostjo na dogajanje v sedanjosti. Vsekakor je izliv depeš tudi močno opozorilo, da so zagotovo težki časi, v kakršnih se polagajo še kako omembe vredni temelji za prihodnost, ki nas bo brez dvoma še drago koštala. To se pa nanaša tudi na pozornost ob morebitnim mešanju elit pri vrhovih. Bolj bi me zanimalo, kdo se trenutno trudi sprehajat po “ambasadah” in predvsem zakaj.

    “sicer je pa zanimiv manjko depeš med leti 1990-2000, to desetletje je posebno zanimivo zaradi Balkana. Vsakega zanima, v kolikor bo dosegljiva, korespondenca ameriških/evropskih ambasad & Vatikana na Balkanu.”

    Ja, ja, res zelo zanimivo. Verjetno ne boš izvedel nič zanimivega, ker so zanimive depeše že razprodane. Če boš pa kaj zanimivega izvedel, ti bo pa žal, ker bo na način, kot se zadeve očitno odvijajo, to samo informacija, katere namen bo, da jo izvedo določeni ljudje, v kolikor bi bil namen izvest masakerski plenilski udar, v kakršnem pač vedno spet vse davke plačajo nedolžni ljudje, ki pa sicer res niso nedolžni predvsem zato, ker jim je zanimivo samo tisto, kar in kakor se jim zlahka podturi, da je zanimivo, sami pa prekleto malo muje vložijo, da bi ločevali zrna od plevja, gredo pa radi mahat z zastavo in v boj za … mhm, za nekaj, kar kasneje, ko se že fajn narazgrajajo, predvidljivo obžalujejo in cvilijo, da niso vedeli, za kaj gre. Ja, ja … srce se mi para.

    “Dejansko tebe ne zanimajo informacije, ki jih a prioristično označuješ za nepomembne, in se prav bolno ukvarjaš, po maniri kakšnega tretjerazrednega rumenega tiska, z Assangeovo osebo. Bedarija in nesmisel.”

    To je preprosto navadna laž. Tvoj osebno motiviran rumeni napad, populistična lažniva manipulativna agenda, ki jo zganjaš, da bi dosegel svoje zaradi svojega. In kar je najbolj patetično, je to, da verjamem, da niti plačan nisi za to, ampak si pripravljen drhalit, zavajat in lagat kar pro bono. Za enak instant ideal, s kakršnim za svoje osebno boljše počutje zavajaš sebe, da bi z mirnejšo vestjo zavajal tudi druge. To je stara stvar, namreč treba bi se bilo zavedat, da nikoli niso bli za nič krivi samo hitlerji ali stalini, ampak tudi revolucionarne mase s svojimi kronično butastimi dobrimi nameni in blazno prpravljenostjo na to, da bi bili zavedeni, da jim je le obljubljena kakšna osebna korist. Na primer: Popolnoma razvidno iz mojega zapisa, kaj šele nadaljnjih komentarjev, je, da niti slučajno ne obravnavam le Assangeve osebnosti, je pa tebe zmotilo predvsem to zelo, zato ignoriraš vse ostalo, kar ni nič novega in vzrok motnje je znan. Torej si pripravljen manipulirat in zavajat za nek svoj cilj. Enako počnejo oblasti in drugi vplivni lobiji s teboj, kar si tudi zaslužiš, saj sam nisi nič drugačen in lepo ubrano sodelujete. Si pripravljen od gostilne do gostilne furat neko agendo, ki ni na temeljih resnicoljubnosti, učenja in obče koristi, ampak na temelju osebnega interesa, magari bil ta omejen le na namišljeno varovanje neke svoje ideologije ali fenovskega navdušenja, ki poganja kri po žilah pač hitreje od treznega in kompleksnega presojanja.

    Bistvo mojega zapisa je sicer predvsem v ponazarjanju recikliranja informacij skozi medije. Obravnavani so primeri WL, ki so izven depeš najbolj relevantni kot primeri (napad ameriškega helikopterja, Kenija …) in kaj se je zgodilo v resnici in kakšen je postal smoter. Assangeva aretacija je obravnavana predvsem z vidika medijev, kako reciklirajo informacije, lažejo in zavajajo. Na enak način, kar je nadalje v komentarjih, seveda ravnajo tudi z drugimi informacijami, ker itak ni pravega interesa, se pa transformira drug interes očitno učinkovito. Itd. Itd. Če tega resnično ne bi bil sposoben resnično razbrat, si preprosto neumen. Neumnim ljudem pa itak ni dobro turit pod nos kakršne koli pomembne informacije, ker jih bodo predvidoma neumno zlorabili itak. Lahko si pa samo prostovoljen lažnivec in manipulator, kakršne ima vsak piarovski aparat manipulativne oblasti in kapitalističnih lobijev najraje, saj točno ve, kaj mora takim servirat v zabavo, da bodo voljni drhalit ali pa pokorno služit, kamor in kakor jih bodo vodili. Vsi ti eksperimenti z ljudmi so že zdavnaj opravljeni in nič novega.

    “Recesiji so botrovali drugi faktorji, vendar imam zate eno BOOM novico, ni iz leaksov: Tudi ti boš plačala svoj delež v javno blagajno, ergo dobrodošla med nami človečki.”

    Že plačujem in nikjer nisem trdila, da jaz pa ne. Prav gotovo pa ne bom v zahvalo, ker sem prisiljena, da plačujem, kupila še kakšne assangeve lažnive avtobiografije … hehe … metaforično in konkretno rečeno.

    “Ne vidim te nositi rdeče zastave upora, vidim le zid naklobasanih neumnosti s tvojim podpisom.”

    Hahaha … me tudi nikoli ne boš videl nosit rdeče zastave upora po cestah! Na take množične zabave ne hodim, ker mi prehitro postane slabo. Bi bila zastava lahko mogoče vendarle vijolična, modra ali pa kodrlajsasta, ali obstaja predpisana in podpisana barva orgazmičnega drkanja, na katerega je potrebno reagirat kot butast robot, mahat z zastavo in na ves glas klobasat napiflane parole, ki jih nikoli niti razumel nisi, od kod in zakaj so ti zlezle v bučo z res, ampak zares preveč praznega prostora?

    “Nesmiselno se je ukvarjat tudi s tabo in tem E! blogom, rumenega tiska je preveč že tako ali tako.”

    Tako je! Pozdravljam tvojo osebno ugotovitev, da zate resnično ni smisla, da bi se ukvarjal z mojim blogom, kaj šele z menoj. Zakaj torej tratiš svoj predragocen čas, ki ga sicer barvno slep lahko porabiš za rumeni tisk, kot si ga pač sam predstavljaš? Na svidenje.

  150. ="."= - 5.01.2011 ob 17:03

    @bp

    Mislim, da p(m) blizu 1 ne pomeni tega, da sprejemnik sporočila ve za vsebino vsake depeše vnaprej. Informacija je tu količina zmanjšanja moje nevednosti (uncertainity) potem ko preberem depešo. Po doslej prebranih depešah sem še vedno neveden in glede na to da so depeše pač birokratski samogovori pričakujem da bom takšen tudi ostal :)

    Drugače rečeno so torej WL le ogromen generator entropije :)

  151. Simona Rebolj - 6.01.2011 ob 00:08
    Simona Rebolj

    @bp:

    “tudi mene si uspela prepričat, no še bolj me je uspel A. sam,…”

    Saj točno to se mi zdi bistveno. Ne, da bi kdo pač verjel raje meni kot Assangeu, župniku, naključnemu sprehajalcu ali bogu:), ampak da se s skupnimi močmi izmenja različne informacije in opazke, misli iz malo bolj širokega polja opazovanja, skozi tisto, kar dostopno v informacijah sicer je, ampak ne preko skopih nekajvrstičnih poročilc opremljenih s tendencioznimi vzdihljaji večjih uradnih medijev, ampak preko bolj številnih drugih, ki so nam dostopni preko interneta in se da marsikaj povezat, ja. In ja, tako, kot si zapisal, da te prepriča v nekaj kar Assange in nekateri ostali pomembni drugi s tistim, kar sami sporočajo in se poveže v nek končni koncept. To je bistveno.

    “Še vedno pa mislim, da se splača pobrskat celo po teh po tvojem povsem neinformativnih depešah in pogledat, kakšen svet nam kažejo. Tudi tu lahko pridejo prav razne povezovalne sposobnosti.”

    Se popolnoma strinjam, da pridejo prav povezovalne sposobnosti, ampak predvsem pride prav lahko to. Vendar smiselno je povezovat samo tisto, za kar se že ve, da je bilo dejstvo … kot osvežitev spomina na kupu, ker sicer gre res bolj za birokratske samogovore, kot je mačkon zapisal, in ostaneš hitro lahko na suhem, morda še bolj, kot če bi bral pravljico,kjer se avtor vendarle potrudi, da je tudi fikšn čim bolj blizu vsaj metaforično realnemu sporočilu. Skratka, ja, z nekaj malega paranoje vsekakor branje ne škodi:)

  152. bp - 6.01.2011 ob 10:24

    @Simona: Fajn pri tekstih iz preteklosti, ki se nanašajo na prihodnost, je, da lahko primerjaš tisto, kar ljudje napovedujejo in tisto, kar se je potem zares zgodilo, potem pa si poskušaš predstavljat kako gledajo (so gledali) na svet. Podobno pravzaprav, kot si naredila pri Assangeu, se da na enak način gledat na ameriško diplomacijo.

  153. ="."= - 6.01.2011 ob 17:09

    Kaže da se Assange in Guardian ločujeta in na dan prihajajo zgodbe iz spalnice. Depeše je Assange proglasil za svojo lastnino in kapital in Guardianu grozil z tožbo …

    oooooooooo :)

    … his message was simple: he would sue the newspaper if it went ahead and published stories based on the quarter of a million documents that he had handed over to The Guardian just three months earlier. … Enraged that he had lost control, Assange unleashed his threat, arguing that he owned the information and had a financial interest in how and when it was released”

    http://goo.gl/QLsxu

  154. bp - 7.01.2011 ob 10:34
  155. Alesh - 12.01.2011 ob 22:41

    Simona, razpisati se o Asnažu mala malica… pa kaj ti friki res niso pogruntat da so nam te fore domče.
    Ne moreš zatret človeka takše kvalitete z enim spolnim škaddalo kimto sploh ni….še midva sva sexala predem sva imela 18 let ;)

  156. bp - 14.01.2011 ob 10:34

    Končno še napoved protestov v Washingtonu in Quanticu, napovedani seveda s strani aktivistov stare šole: http://www.defendingdissent.org/

  157. Simona Rebolj - 14.01.2011 ob 15:07
    Simona Rebolj

    @bp:

    Ja, res, končno. Tnx za link. Medtem se pa Assange ukvarja s skrbjo za svojo rit in izraža zgolj zaskrbljenost, ali bodo Američani podprli njega, v kolikor bi se ga spravili vlačit po sodišču, brez omembe Manninga. Še huje … privišči si nekaj najbolj gnusnega, kar si je mogoče zamislit. Sproducira izjavo, da je nošenje sledilne naprave veliko bolj moteče od bivakiranja v zaporu!!! Kako beden poskus diskreditacije Manningovega položaja in podobnih, čeprav zlahka verjamemo, da njemu tudi v zaporu ni bilo nič hudega, ja:

    http://wlcentral.org/node/876

  158. ="."= - 14.01.2011 ob 16:35

    Še en končno: obljuba na zimski razprodaji z 80% popustom … :/

    http://cryptome.org/0003/wikileaks-15100.htm

  159. titud - 17.01.2011 ob 12:19

    Žižek Asxagnea postavlja v real-lajf ekvivalenta lika Jokerja (The Dark Knigt) iz istoimenskega Nolanovega filma. Razlog za priljubljenost filma je po žižkovem mnenju v tem, da je The Dark Knight dejansko nova različica tistih klasičnih westernov (Fort Apache in The Man Who Shot Liberty), ki kažejo, da je treba civilizacijo divjega zahoda graditi na laži, povišani v resnico: civilizacija mora, z drugih besedami, biti utemeljena na laži. Žižek ugotavlja, da je razlog priljubljensoti filma The Dark Knigta pač v tem, da je v tem trenutku ponovno potrebna laž, da se ohrani socialni sistem.

    Joker bi glede na to, da je prepričan, da bo z razkritjem resnice, skrite pod masko, uničil družbeni red, po žižkovem mnenju moral veljati za terorista. Toda, ali ni film uspešnica prav zaradi tega lika (pustimo ob strani, da ga je promovoirala ravno smrt glavnega protagoniosta Heatha Ledgerja). V tem kontekstu se kaže tudi paradoksalen odnos do Assangea na tem blogu: res, da je socicalni sistem, utemljen na laži, nemoralen, ampak ali je tisti, ki z razkrivanjem resnice pod masko uničuje na laži utemljen družbeni red, s tem svojim početjem moralen, če se sam skriva pod masko? Žižek tak bumemarang efekt pripisuje dejstvu, da če sam deluješ na zarotniški način proti zarotniškem sistemu, se te nujno prime tudi negativnost, ki je vsebovana že v samem pojmu zarote. Ali kot pravi Žižek dobesedno: The price one pays for engaging in the conspiratorial mode is to be treated according to its logic.(No wonder theories abound about who is ‘really’ behind WikiLeaks – the CIA?)

    http://www.lrb.co.uk/v33/n02/slavoj-zizek/good-manners-in-the-age-of-wikileaks

  160. Simona Rebolj - 17.01.2011 ob 15:21
    Simona Rebolj

    @=”.”=:

    Jap, hehe …. dobra tale tvoja naslovka z 80% zimskim popustom (za razliko od zavajajočih fanfar z raznih uradnih wc papirjev). Pripravljali so ga pa že vsaj dva meseca … popust namreč, v točno tolikšnem znesku namreč. Daleč pred blokado velikih finančnih korporacij, na katere se sklicuje gospod brez pigmenta v, pardon, na glavi.

    @titud:

    Žižek žal ostaja približno tako predvidljiv in približno tako oportunistično tendenciozen kot (ameriška) oblast, (hollywoodske) zvezde in assangei.

    Najmanj predvidljiv in hkrati paradoksalno dosleden v zastavljeni poanti je res Nolanov Jocker in primerjava bi bila lahko odlična, če bi se bil Žižek sposoben razumet v preblisku in nepristransko filozofsko razvijat pot, brez dižikurac emocij, s kakršnimi se vedno kompromitira – kot vsaka povprečna oblast, popzvezda ali instanten heroj, kot bi ga sproducira Warhol v stanju najbolj globoke petkove zadetosti.

    Odličen vrhunec v Žižkovem prispevku (hvala za link) je opozorilo na koncept heroja takoimenovanih navadnih ljudi tipa EPP filmov Pelikanovo poročilo itd., pri čemer, logično prepozna moralko, kako lepo je, da bi bilo kaj takšnega mogoče – torej upanje je! In navkljub vsebinskemu zgražanju nad gnusno realnostjo skorumpirane oblasti z vsemi lobiji nad sabo na koncu koncu izzveni predvsem upanje, kar pomeni, da je vse zelo okej. Podobno kot je “ugotavljal” Assange po položeni varščini, medtem ko se je norčeval iz ljudi in izigraval ujetnika Velike Britanije (čeprav mu ta nudi najboljšo možno zaščito), in izjavil, da pravica vendarle še ni mrtva. Ohyeeeah! How poor example.

    Seveda sem ob tej Žižkovi presenetljivi lucidnosti zazevala, saj mu ni podobna in ravno zaradi tega predvidevala, da bom nadalje sledila znanemu Žižkovemu populističnemu šodru, ki veliko nameče in malo izpelje, pa vmes še z veseljem “pozabi”, kaj je počela levica en odstavek nazaj, medtem ko že vrti mastno kost z maksimalnim apetitom desnica. Tako se je tudi zgodilo. Primerjave iz zgodovine, ki dokazujejo, da so določene navidezne spremembe služile ravno ohranjanju status quo pozicije s kronično vojno za menjavo elit in nikakor spremembo tistega, po čemer bojda hrepeni tudi Žižek, a ni opazit, da bi premogel vsaj drobno idejo, kaj ključ za spremembo na poti k demokraciji je, mirno uporabi kot pojem primerjave uspeha, dejanske spremembe (ofkors, v kolikor izbere akt, ki je vodil do komunizma, mu tako tudi sede na sramno kocino očitno). Res politično korektno, koritno in posledično nekoristno.

    Sicer gre pa tako … Na koncu koncev le Julia Roberts mastno prodaja preveč zob, Denzel Washington sofisticiran imidž na temnopolti podlagi, Assange frizuro brez pigmenta, Žižek pa nekonsistentno zapiflanost pospremljeno s ščipanjem za nos in Štefančičevim arrrrriva retoriko, Pamela Anderson pa joške. Ah, od kod neki zdaj Pamela? Že od kod, who cares, če prav pride. Ni problema, dokler se problem ali pa joški splačajo. Tudi Žižek bi brez mentalitete kapitalizma, ne le ekonomskega sistema, postal prej žužek, ker to, kar in kako prodaja, je izven kapitalističnih populističnih orgazmov brez “vrednosti”, razmetavanje s citati pa kvečjemu za v Guinnessovo knjigo rekordov, mogoče. Saj ne vem … a se ta šodr bukla nesmiselnih “dosežkov” sploh še dobro trži?

  161. titud - 18.01.2011 ob 13:35

    @simona
    Sistema, ki zase itak ve (po Žižku), da je utemeljen na laži/prevari oz. v katerem je prevara trdno vgrajena v strukturo sistema, ni mogoče zrušit z razkrinkavanjem umazanih podrobnosti tistih na oblasti, ki so zanje odgovorni. Z razkrinkavanjem le teh je mogoče očitno rušit le tiste sisteme, za katere se do razkritja verjame, da so utemljeni na resnici (zato se po odkritju depeš, v katerih se razkrivajo rabote obskkurnih oblastnikov, padajo dikatarsko režimi – a la Tunis in ne predstavniške demokracije, za katere se itak predpostvlja, da imajo prevaro vgrajno v sistem – a la Slovenija)… Žižek sicer pritrjujje Saroju Giri http://www.lrb.co.uk/v33/n02/slavoj-zizek/good-manners-in-the-age-of-wikileaks , da pri Wikiliksu gre za napad na strukturo sistema na način izzivanja oblasti z izzivanjem običajnih kanalalov izzivanja oblasti in razkrivanja resnice, pri čemer razodetja Wikileaksa ne spravljalo v zadrego le tistih na oblasti, ampak da nas vodijo v mobilizacijo sebe, da bi dosegli drugačno delovanje moči, ki bi lahko segale čez meje predstavniške demokracije. Postal sem pozoren na to, da nas Žižek pri tem svari, da razkrivanje resničnosti na tak način ni nujno osvobajajoče, saj naj vsak videz, ki ga oblast daje javnosti, ne bil nujno hipokrokizija (in pri tem navaja kao utemeljene razloge, zaradi katerih naj bi bila tudi laž/hipokrizija osvobajoča). Te izjeme, ki naj bi bile dopustne, bi jaz k večjemu apliciral na netaktnost pri razkrivanju resnice, zaradi katere naj bi nastala ‘kolateralna’ škoda npr. v Keniji (da vidimo, koliko jo bo nsatlo v Tuniziji). Če skušam malo po svoje zaključit razmerje med osvobajajočo funkcijo resnice in osvobajajočo funkcijo laži/hiprokizije, potem vsa resnica ne more škodit v hipokritičnih paralammentarnih demokracijah, saj se le na tak način napade njeno strukturo in preseže njenne meje, taktnost pri razkrivanju resnico pa je potrebna v sistemih, ki zase (še) verjamajo, da niso utemljeni na strukturni laži in ki jih k spremebi motivira že zgolj razkritje umazanih podrobnosti njihovih oblastnikov.

  162. Simona Rebolj - 20.01.2011 ob 02:08
    Simona Rebolj

    @titud:

    Z razkrivanjem se sistemov ne ruši. Potrebna je akcija in konkreten upor. Večinoma je razkrito že vse, je pa zelo učinkovito uravnavano dušenje do upora in posledičnih sistematičnih rešitev. Kako se to izvaja skozi zgodovino in nadgrajuje je dolga zgodba in je vkomponirana v sistem kot tak. V naš delovni čas, mentaliteto prioritet v življenju, v piarovske zglede in malikovanja itd. Razkrivanje ima zato lahko celo obraten učinek, da le še dodatno utrjuje otopelost do razkritega.

    Razprava o laži in resnici je v bistvu hipokritska in paradoksalno lažniva. Ker ni prioritetna. Večji problem je v načinu podajanja resnice, ki je enako lahko lažniva. Še večji problem je naivnost, neumnost in škodljivo ravnanje z dobrimi nameni. To na primer je večji problem od očitne, transparentne škodljivosti. Poglej si na primer članek na Dnevniku, ki informira, da je WikiLeaks doniral za obrambo Maninga. Zapisano je resnica, vendar je namenoma zapisano tako, kot da bi bilo to nekaj dobrega, ker za člankom stoji volja do malikovanja. Ta je prioritetna, sebična pred resnico v celoti. Ker v resnici na primer je ta donacija debakl, poraz in znak distance WikiLeaksa do Manninga, ta drobiž pa zgolj nujnost v zadnjem hipu zaradi pritiskov. O tem informacije obstajajo, a se ignorirajo. Zakaj? Ker je butl velikokrat prepričan, da marsikaj prikriva zaradi podpore večjega dobrega v primerjavi z zlom, kakor si ga butl razlaga. Osvabajajoča res, se strinjam, ni niti resnica, niti laž, ampak predvsem dobro prenašanje resnice, objektivnost in sposobnost razumevanja celotnih kontekstov vzrokov in posledic resnice, predvsem pa v imenu objektivnosti popolna osebna odpoved do absolutnega malikovanja česar koli in kogar koli ter delovanje za stvar v prioriteti pred sebičnimi cilji. Še vedno izigravamo idiote in se radi čudimo nad zastarelimi eksperimenti tipa Zimbardovih zapornikov in paznikov ali še boljšega z učiteljicami, ki so bile v imenu dovoljenja za ubijanje to pripravljene tudi izvajat. Da so se le počutile, kot da samo izvajajo navodila. Gre torej za problem sprejemanja odgovornosti. Ključna napaka je, da o tem razpravljamo kot o spoznanju, kako je k takšni anomaliji nagnjen vsak popolnoma normalen človek, ki mu ne bi pripisali zločina – na primer povprečna prijazna prfoksa. To je zavajanje in ne resnica. A kaj naredit s človekom, ki je prepričan, da to resnica je in tako tudi naklada? Rečemo, ups, je pač bebec. Kar pa nič ne pomaga na poti do resnice. V resnici namreč to niso normalni ljudje, je pa veliko abnormalnih, skratka pod kriterijem osebnosti na nivoju, kaj šele izobraženosti v pravem pomenu besede. Veliko število je pod uravnilovko navdušujočega pričakovanja. In pojma nimam od kod ideja, da naj bi bile učiteljice normalne. Večina je abnormalnih, pod nivojem nadpovprečno razgledane osebnosti in temu primerni so rezultati, temu primerna je njihova cena v družbi in temu primerno enostavno pridejo do službe. Na primer. In ti ljudje pomembno prispevajo k prvim korakom učlovečevanja novih bodočih odraslih ljudi!!! Poglejmo torej prioritete in ceno v družbi!!

    Kaj hočem s tem povedat. Da so razprave intelektualcev ob raznih okroglih mizah in objave člankov tipa Žižek na temo resnice ali laži v tem primer, transparentnosti ali netransparentnosti le v sistem vkomponirana zloraba priložnosti za nakladanja, futranja samovšečnosti, utrjevanja položaja, s tem dobička itd. V resnici ključen problem sploh ni v tem, ampak v konkretnih vsebinskih problemih , ki vodijo k spoznanju mentalitetno srednjeveškega sistema. Debatirat o laži ali resnici v družbi, kjer kakovost produkta in vrednost pridonosa k dobrobiti napredne družbe ni premosorazmerna s ceno tudi v ekonomskem smislu je nonsens. Živimo v svetu, kjer pristajamo celo na kupovanje pravice do pravice – odvetniki na trgu – nonsens še večji! Pristajamo na pravico do dedovanja, z največjim celo z moralizmom okinčanim veseljem, in neomejenim bogatenjem. Pripravljeni smo delat za minimalno plačo in ubogat. Zakaj? Ker postavljanje visoke cene svojemu delu, pomeni tudi večjo odgovornost. Ljudje so torej prostovoljno kolektivno okradeni od peščice, ki to izkorišča. Ljudje celo sami radi lažejo, da imajo radi otroke. Ni res!!! Radi imajo le lastne otroke in zanima jih le lastno jalovo seme, sicer se za zlorabljane otroke nihče ne zmeni. Pristajamo na dobrodelnost in se delamo bebce. Zakaj vse to omenjam sploh v tem primeru. Ker ima da 24 ur!!! Hipokrizija pač ni le stvar oblasti, ampak jo podpira od nekdaj tudi vsako bojda ubogo ljudstvo. Hipokrizija se godi ta hip, ko prebiramo članke o WikiLeaksu, leaki so pa itak nekateri plod diplomatskih laži, manipulacij, nekatere resnica, pa so fucking what, saj smo takih resnic iz dneva v dan polni tudi brez depeš. Zakaj si tako radi lažemo, da gre za preizpraševanje o resnici ali laži? Zato, ker je tako vsem lažje, in za to je večina pripravljena tudi lagat!!! Vsem je tako lažje v napornem 24 urnem vsakdanu in minornem neambicoznem utrujajočem življenju, kjer vzbujajo največ slabe vesti le redki posamezniki, ki kaj konkretnega na danem mestu naredijo za višanje standardov ali se ne uklonijo za vsako ceno navodilom. In ti ponavadi najebejo. Tudi od sodelavcev, teh dragi pizdekov, ki brez dvoma tudi v tem primeru WL radi moralizirajo.Tudi s transparenti bi šli stat na ulico. Jah, koliko muje in časa pa to vzame??? Samo par uric, pa še nažgejo se ga potem ob prijetnem druženju. Fuck off. Fejkarji. Prostovoljni transparentni sodelavci vsega črnega, kar kaplja od oblastnikov.

    V Tuniziji bi se zgodilo, kar se dogaja, v vsakem primeru. Kenija je bila pa zakuhana zelo načrtno in profita ni nobenega. Razen dvignjenega kurca nekih assangeov. To ni nič. V občem smislu mislim. Osebno menim, da nihče, tudi v diktatorskih državah ne verjame, da njihov sistem ni utemeljen na strukturni laži. Mar resno misliš, da se ljudem na Kubi ne sanja, da jih družina Castro cuza? Taktnost ali netaktnost, vseeno je. Ključen problem je, da ljudje pristajajo na laž, ker menijo, da jim je tako lažje živeti, pa magari če se fitrajo z idejo o bogu, ki jih bo nagradil za muke in skromnost ob priloženem. Ljudje so se preprosto pripravljeni prodat za nizko ceno, ostalim, ki so na primer na lestvici napredka pri demokraciji malo višje, pa ne pomagajo, ampak izkoriščajo šibkost in s časom je vedno težje, kot z odlašanjem problema – veča in utrjuje se. Tako to gre. Resnica je več kot jasna. Tako jasna, kot je jasna vsaki hinavski ženi kurbirskega, nasilnega ali alkoholičnega moža, da tak mož ne prinaša nič dobrega in koristnega v familijo, a ne. In zdaj bi razpravljala o njegovih lažeh in pomenu resnicoljubnosti kot razlog, da nikakor ne ukrepa v svoje dobro in dobro svojih otrok?!!! In potem bo prišel Assange in ji postregel s fascinantnimi posnetki moževega kurbanja, popivanja in pretepanja, mi bomo pa odprli javno razpravo o pomenu resnice in razpravljali tako dolgo, da bomo z veseljem pozabili, kaj je sploh cilj razprave in žena po naprej z vesljem trpela ob kretenoidnem možu, ki ne prinaša nič dobrega, a vendarle, vsi se bomo počutili bolje, ker smo malo poklepetali, pa še heroja imamo. Smešno in patetično.

  163. titud - 20.01.2011 ob 14:11

    Imaš prav, z razkrivanjem hipokrizije se sistema ne ruši, ker je hipokrizija že vdelana v sistem v obliki cinične drže kot ideologije, ki sistem drži skupaj v smislu prevladujoče paradoksne cinične distance, po kateri ciniki ‘vedo kaj delajo, pa kljub temu to delajo’. Po tej ideologiji se subjekti lahko podredijo delovanju sistema pravil/norm/prepričanj (velikega Drugega) le v toliko, kolikor uspejo obdržati minimalen občutek prisebnosti in individualnosti. Sebe tako dojemajo kot skeptike, ki le neradi sledijo teku stvari, sredi množice drugih, naivnih vernikov. To so tisti, ki verjamejo na njihovem mestu in jih lahko označimo kot ’subjekte, za katere se predpostavlja, da verjamejo’. Posamezniki tako prenesejo svoje verjetje na velikega Drugega (utelešenega v kolektivu), ki verjame na njihovem mestu in tako ostanejo prisebni.

    Wikiliks velikega Drugega (v pomenu diplomacije/bankirjev/ vojske kot skupnosti subjektov- vernikov, za katere ’se predpostavlja da verjamejo’) postavlja v položaj, da se sami predstavljajo v cinični distanci do svojega početja v smislu, da ‘vedo, kaj delajo, pa kljub temu to počnejo’, da s tem pri sebi ohranjajo minimalen občutek prisebnosti/individualnosti. Wikiliks povzroča totalno raztelesenje konkretnega velikega Drugega, tako da je ta Drugi v kolektivu utelešen le še breztelesno, kot odrešenik, ki se po zadnji večerji zapustitvi od vseh apostolov odreče še telesu in uprizori vnebovzetje, od koder jim daje odveze in jim ob iskrenem kesanju odpušča njihove grehe. Upor pomeni torej nič drugega kot sam juriš na nebesa, vreden najmanj prometejvega, še bolj pa sizizifovega junaštva.

    Prenašanje osebne odgovornosti na malike/avtoritete za zločine, storjene po njihovih navodilih ni seveda noben alibi kljub eksperimentalnim dokazom, da je pod določenimi pogoji k temu početju nagnjen vsak popolnoma normalen človek. Hitro se lahko doseže splošen konsenz, da so tisti, ki iščejo alibi v tem, da ‘ne vedo, kaj delajo, pa to kljub temu počnejo’, bebci. Ampak v skladu s prevladujočo hipokrizijo, strukturno vgrajeno v sistem in ki sem jo zgoraj opredelil kot ideologijo cinizma, tisti, ki iščejo alibi za svoje zločinsko početje v tem, da ‘vedo, kaj delajo, pa to kljub temu počnejo’ drug o drugem brez posebnih težav oblikujejo konsenz, da so čisto normalni ljudje. Nekako umanjka tistih (čast izjemam kot si ti), da bi sploh lahko oblikovali medsebojni konsenz o teh ‘normalnih ljudeh’, da so bebci.

  164. bp - 25.01.2011 ob 00:44

    Pogoji v katerih je pridržan Manning so se po zadnjih medijskih intervencijah še poslabšali.

    http://fdlaction.firedoglake.com/tag/quantico/

  165. ="."= - 1.02.2011 ob 21:17

    @simona

    Hehehe:

    http://www.youtube.com/watch?v=hl4NlA97GeQ

    Mogoče bi v naslednji prispevek lahko dodala še kaj o projektu Zeitgeist in ti. Petru Josephu. Zdi se mi, da je tu dovolj podobnosti z Wikileaks in Assangeom kar se tiče odziva plebstva in poti projekta od začetnih idealov do njihovega izkoriščanja in kovanja osebnega dobička iz njih.

    Tu je nekaj neprijetnih dejstev o duhu časa:

    http://anticultist.wordpress.com/

    Jebeš tovrstne nedojebane virtualne revolucionarje. No, resnici na ljubo je WL precej manj virtualen, Zeitgeist kot na novo deklarirana aktivistična okončina projekta Venus pa je res le:

    http://www.youtube.com/watch?v=GnYY2IuG5Q4

    :)

  166. Simona Rebolj - 3.02.2011 ob 19:58

    Zabavno. WL je v slogu reality show petminutne slave že tako v zatonu, da je linkan prispevek pravi bum … hehe …

    Se strinjam, da bi se našle vzporednice z Zeitgeist projektom, pa z Victorio Beckham tudi … hahaha … Ključno vprašanje je, kdo je pobral večji dobiček s pomočjo brezmejne neumnosti plebsa (vključno z intelektualnimi naivneži, da ne bo pomote).

    Trenutno me zanima, kaj je kaj z Manningovim sojenjem. Januar se je že iztekel. In kaj neki čaka WL z objavo debilij o bankah … aja,saj, res, na kakšno omembe vredno podkupnino za selekcijo info. Verjetno bo največji met Assangev honorar za avtobiografsko znanstveno fantastiko B produkcije, glede na pičkin dim, s katerim poslujejo. No, saj dobiček, vsaj za enega slavnega amaterja, je fascinanten.

  167. ="."= - 4.02.2011 ob 12:03

    Vpliv WL, celo pozitiven vseeno malo presega 5 minut ali zgoraj polinkan ne preveč dober rap …

    http://www.delo.si/clanek/139082

    Čeprav je kapljanje WL v bistvu le kapljica v morje, je včasih kakšna kaplja tudi čez rob, vsaj upajmo.

  168. Simona Rebolj - 5.02.2011 ob 15:40
    Simona Rebolj

    =”.”=:

    Nisem prepričana, če presega 5 minut slave polinkanega rapa. Prepričanje se pa bolj nagiba k mnenju, da ne presega. In da tudi v tem primeru ne bo kaplje čez rob, saj gre tudi v tem primeru za isti srž problema WL, da ne ponudi nič novega, ampak samo potrdi že znano borbo, prispevek je pa v utrjevanju spoznanja, da informacija še ne pomeni spremembe ali kakršnega koli revolucionarnega upora zlorabljenega ljudstva. Ta se dogaja po popolnoma drugih in drugačnih kanalih vzgibov, kar lahko ravno v zadnjem času opazujemo (pa WL nima prav nič pri vsem skupaj, kot nikoli v zgodovini ni imel). Tudi ta tema z GSO je že zelo stara in halo smo imeli pred letom že v našem parlamentu. Še na blogih bi lahko spremljal krvavi boj Pelka, ki je temu posvetil poseben košček energije s popolnoma identičnimi zaključki, ki se jih je očitno dalo prepoznati že zdavnaj. Torej imamo še en WL “kabel”, ki testira, kako močna stvar, ki ima neposreden negativen vpliv na kakovost življenja ljudi, je lahko celo relativno prepričljivo potrjena, pa lahko biznis precej nemoteno deluje naprej, kar je zelo pomemben in relevanten podatek o rezultatu eksperimenta za piar vseh oblasti in drugih močnih lobističnih omrežij. Že dva meseca čakamo tudi na šokantne podatke o nezaslišanem poslovanju bank (pripravljajo izjavo oziroma sveto pismo za javnsot???), ki seveda tudi ne bodo prinesli v spoznanju nič novega, hej, zaboga, saj vemo, zakaj smo v recesiji, ali pač ne, bodo pa lahko posredovane določene potrditve utemeljenih sumov in hkrati utrditev, da lahko banke nemoteno poslujejo naprej po starem vzorcu oziroma dodajo še nekatere popravke za stabilnost svojega rokovnjaštva – to sceno hekerji dobro poznajo, saj so se najbolj vplivni ravno z omajevanjem sistemov vplivnih inštitucij ponujali tem istim inštituacijam, da zavarujejo njihov sistem – v stilu: ropar ti vlomi v stanovanje, se ti pusti smešno prozorno ujet (Lamo, Poulsen, Peterson … zelo verjetno tudi Assange nekoč, saj je spis o njegovem primeru vdora v North izbrisan in nedostopen), se ti opraviči, te poduči, da si sam kriv, ker imaš slabo protivlomno varovanje in ti ponudi najboljše usluge. Biznis rules.

  169. titud - 7.02.2011 ob 13:05

    Da nobena informacija ni ‘več kaplja čez rob’, kaže predvsem na nebstoj roba. Informacijska revolucija je s poplavo informacij namreč podobna kompleksnosti klimatskih sprememb: ga ni več kriterija, po katerem bi bilo mogoče določiti, kaj je še normalno (sprejemljivo/vzdržno), zato ga ni več roba/meje, prek katerega bi blo nevzdržno it. ‘Rob’ se lahko ustvari k večejemu znotraj neke omejene količine informacij, za to omejenost pa se niti ne ve, dokler se ne pojavijo neke nove informacije oz. ‘razkritja’ – a ko se te pojavijo hkrati z njimi izgine tudi ta ‘rob’. Ogromna akumulacija inforormacij namreč ustvarja dovoljšen bazen za izdelavo kakršnega koli poljubnega modela/scenarija sprejemljivosti/vzdržnosti, ki ga je kadrkaloli spet mogoče nadomestiti s katerimkoli drugim. Trenutk razkritja tako ne funcionira več kot motivacijski moment za preobrazbo/revolucijo, ampak nasprotno, ‘razkritja’ postajajo del načrtovane strategije, saj ustvarjajao pogoje za razširjanje polja sprejemljivosti/vzdžnosti tja proti neskončnosti…

  170. ="."= - 7.02.2011 ob 17:19

    @simona

    Depeša je kot dejstvo potrdila stvari o Monsantu, ki so bile prej le utemeljen sklep. In to dejstvo reže na obeh koncih: na enem je res samo potrditev pasivnosti in poglabljanje statusa quo v bolj peklenske globine. Na drugem pa takšna dejstva zarežejo v tisto občutljivo vez med lastnim obstojem sebe (ki za večino ljudi vsebuje tudi najbližje) in družbenim redom kot nečem na kar si pripet in česar se moraš držati da ne boš padel v (hehe) peklenske globine.

    Ob padcu, tista Žižkova iz risank sposojena modrost o komunistu kot o mačku iz ki začne padati šele ko se ozre navzdol (ki jo zdaj reciklirano prodaja tako da je maček pač kapitalist) je zavajajoča. Si bom namesto Žižka sposodil star zenovski koan: maček se za zobe drži nad prepadom, če odpre gobec, je pogubljen, če odpre in zamijavka je ravno tako pogubljen. Jasno je, da bo bolj stiskal gobec, bolj kot ga bo vleklo dol, jasno je tudi da si bodo elite ki se pozibavajo v viseči mreži obešeni za njegove noge čestitale za vsak gram statusa quo ki ga bodo dodale k bremenu. Do konca pravljice ko se elite v prostem padu ukvarjajo z mačkom ki ima velike zobe, tigraste proge in bolj rjove kot mjavka. Morala basni: so mački zaradi katerih podnevi neznosno boli glava, tudi če je ob enih zjutraj še vse res res fajn. ;)

    @titud

    Vsa modrost globalne elite je gotovo zaobjeta v puhlici, da ni meja. To precej spominja na tisto ljudsko modrost o žabi, ki jo je možno skuhati tako da počasi dvigaš temperaturo. Enostaven poizkus bo potrdil da je to neumnost, žaba bo enostavno skočila ven ko bo pač njej prevroče … Da kot modrosti krožijo takšne neumnosti kot ta o žabi potrjuje, da smo ljudje lahkoverne opice, ki še o žabah ne vedo veliko. Meje so vedno, skoraj nikoli pa niso očitne in nikoli tudi ni jasno da so za mejami prepadi v katerih znanega in nadaljevanja znanega ni več.

  171. ="."= - 7.02.2011 ob 17:27

    @simona

    Razpad trupla WL in smrad crkovine se da lepo spremljati na pgpboard twitterju. Tam se da prebrati, da bo tisti trdi disk z bančnimi šokerji iz 2006 tako da bo odmevnost njegove objave pač enaka slišnosti prdca v viharju ;)

  172. ="."= - 7.02.2011 ob 18:08

    Popravek: maček je pogubljen če ne odpre gobca, ker tako razvrednoti svoje življenje, ravno tako je pogubljen če ga odpre, ker potem pade v (peklenski) prepad …

    Verjetno je bil originalni koan mišljen drugače, je pa to moji priredbi šteti le v plus :)

  173. Simona Rebolj - 8.02.2011 ob 15:51
    Simona Rebolj

    @titud:

    “Ogromna akumulacija inforormacij namreč ustvarja dovoljšen bazen za izdelavo kakršnega koli poljubnega modela/scenarija sprejemljivosti/vzdržnosti, ki ga je kadrkaloli spet mogoče nadomestiti s katerimkoli drugim.”

    Podpišem. Že nekaj časa vlada kriza selekcije in kolaps relevantne kakovosti ekskluzive, kar so mediji sproducirali sami, ker je tako lažje služit s šarlatanstvom. Na to temo je John Young uspel izpovedat ključno modrost preko dopisovanja z eno britansko novinarko, ki se ji ni zahvalil za pozornost, ampak jo skurcal za površno amaterko, ki se skriva za takoimenovanimi deadline-i. V novinarskem cehu vlada nadzor nad vzdrževanjem status quo pozicije z namišljeno in zlagano ideologijo, da je dandanes informacij toliko, da se morajo novinarji v glavnem borit s hitrostjo, aktualnostjo novic in roki izdelka (ki po logiki stvari izpade fast food produkt). V resnici je relevantnih informacij malo in mnogo bolj pomemben izkoristek časa (raje več kot manj) za dosledno razreševanje enačb v sporočilu. Samo to je način, ki se ga vsa tatinska manipulativna omrežja lahko bojijo, nikakor informacij samih po sebi, še manj polovično in površno serviranih rezultatov enačb, ki so večinoma še napačni. Ta mentaliteta gre seveda vkup z vsiljevano zlagano ideologijo tehnološkega napredka, ki v resnici nima koristi, četudi je korist navidezno materializirana. Ni rešitev problema kakovosti življenja v tem, da je prišel na tržišče avto, ki potegne 200 na uro in ti med vožnjo postreže še s kavico. profit bi se kazal, če bi večjo hitrost in udobje dejansko lahko izkoristili kot privilegij prihranka časa in energije. V kolikor se celoten sistem prilagodi pričakovanju, da prideš s točke A v točko B v petih minutah, namesto eno uro in se pričakuje, da boš zaradi postrežene kavice prekladal papirje za pisarniško mizo 12 ur namesto 8, profita ni! Dejansko ga ni, v bistvenem elementu ga ni. Še vedno se ne pričakuje, da bodo na primer novinarji delali bolj natančno in poglopbljeno, čeprav priletijo v Egipt hitreje, kot bi romali na kameli. So what? Še vedno so telovadbe in gofljanje v prazno s terena nične vrednosti. In čakamo, ali bo sreča mila, da bo nesposobnemu novinarju, ki celo življenje lovi roke za poplavo nerelevanbtnih informacij, po naključju uspelo vprašat koga, ki se mu kaj sanja o zadevi, ker na primer čepi v penziji in si vzame čas, da se o zadevi pozanima in razmisli o vsem skupaj, da bomo izvedeli kaj omembe vrednega.

    “Trenutk razkritja tako ne funcionira več kot motivacijski moment za preobrazbo/revolucijo, ampak nasprotno, ‘razkritja’ postajajo del načrtovane strategije, saj ustvarjajao pogoje za razširjanje polja sprejemljivosti/vzdžnosti tja proti neskončnosti…”

    Podpišem. Ključno.

    =”.”=:

    Ja, saj, potrdilo o utemeljenem sklepu. Ne vidim razlike od tega, kar sem zapisala v prejšnjem komentarju.

    Bolj bistveno se mi zdi nekaj drugega v opazki. Včeraj smo lahko spremljali poročanje burkača Kastelica, ki pokriva burke in v tem sozvočju tudi WL, kako se Assange spet sprehaja po sodišču v zadnjih udarci izročitve Švedski ali neizročitve. Kaj je danes drugače? Drugače je to, da tisti neverjetno revolucionarni moralisti, ki so mahali s transparenti Assangeu v podporo, ko je prikorakal iz zapora v drži in z govorom predsednika sveta, zdaj doma poležavajo in se praskajo po jajcih, ob trenutno aktualnejših prizorih iz Egipta si morda odprejo še piksno pira … saj bi šli tja pogledat na “žur”, če ne bi bilo tako daleč in letalska karta predraga. Tokrat je Assangeu v pdoporo mahalo okrog pet bolj kronično zdolgočasenih smrkavcev. Očitno tiste rulje, ki bi na enaki podlagi šla mahat obisku Monice Belluci, ne skrbi več prav nič Assangeva usoda. Tega reality showa je za folk konec, je že drug na sporedu. Njihova morala je seveda zlagana podobno kot Assangeva in vseh podobnih Mišotov, za katere je zmaga na resničnostnem šovu največji met, kar si jih kot popolni amaterji lahko obetajo, vključno z zaslužkom. Assangev je okoli 2 milijona dobička za avtobiografija, ki je nihče ne bo bral, razen če si bodo v času izdaje omislili kakšno odmevno zabavo.

    Male civilne iniciative v trenutnem recesijskem vzdušju, ki je za take podvige pač dobra motivacija in ki se lahko v nekaterih primerih razrastejo v neko krajšo revolucijo sredi trga, kar opazujemo danes, se pač ne zgodijo zaradi WL podvigov, ki temeljijo na plesnivih oblastem in omrežjem neškodljivih informacijah (celo koristnim za preizkušanje stopnje tolerance). Ti podvigi se dogajajo zaradi aktualnih problemov in utemeljen sum je več kot dovolj. Tudi hipotetičen upor korporacijam tipa Monsanto (ki sploh ni edinstven primerek, le na tem podpročju pač) se nikoli ne bo zgodil zaradi podatkov samih kot takšnih. Zgodil bi se povsem drugače. En Polde je dokazljivo ali zgolj zaradi utemeljenega suma umrl zaradi nažiranja s pokvarjenimi paradižniki. Ta Polde ima aktivističnega jeznega brata, ki preždi deset ur na da na internetu in oblikuje skupino jeznih in obupanih. zdaj ko je Poldeta pobralo, mu je prekipelo. Vtipkal je datum in kraj zbora pred sedežem Monsanta, da gredo popizdit. Smisla lepšega življenja na obzorju itak ni, plače se višajo po 5 evrov, hrana draži po 10 itd. Skupini dvajsetih se pridružijo še druge, pozvani mediji posnamejo ulični popizditis in že drugi dan jih pizdi 200 in tako dalje preko tedna. Čez dva tedna je že vprašljiva nova izbolitev Obame … hehe … Na prve strani medijev pa je prišla tudi civilna iniciativa proti gensko spremenjeni hrani, ki sicer deluje že deset let, a še nihče ni slišal zanjo. Zdaj zbira podpise itd. in zahteva itd. Medtem si ga Assange meče na roko, pije koktajl in nihče se ne spomni, da sploh obstaja, kar ga nič ne moti, saj je hotel samo kakšen milijonček za na stara leta, ker penzije pač ne bo imel, saj nikoli ni nič delal, pa tudi če bi, penzije ne bi več dobil.

    Nekaj prelomnega je pa vendarle prispeval. In sicer na modnem frizerskem poročju. Da bi bolje uspel v podvigu, je prenehal z barvanjem osivelih las na prepogosto rjavo. Kvečjemu še bolj se je pobarval na čisto belo in dokazal frizerjem, da je to lahko novi modni krik sezone, ki se lahko prime na daljše proge. Včeraj sem tako na prenosu Prešernove proslave že opazila svojo sorodnico Matejo, ki je bila intervjuvana kot lanskoletna dobitnica Prešernove za življenjsko delo z novo barvo las, ki ji famozno pristoji. Srebrno belo. Lepa ženska z izpiljenim občutkom za estetiko je takoj doumela najboljši profit, kar ga je Assange sproduciral, in se dobro opravila za svečano priložnost. Nekateri bodo potrebovali še nekaj časa … hehehe …

  174. Nidurun - 9.02.2011 ob 01:52

    “Nekaj prelomnega je pa vendarle prispeval. In sicer na modnem frizerskem poročju. Da bi bolje uspel v podvigu, je prenehal z barvanjem osivelih las na prepogosto rjavo. Kvečjemu še bolj se je pobarval na čisto belo in dokazal frizerjem, da je to lahko novi modni krik sezone, ki se lahko prime na daljše proge. Včeraj sem tako na prenosu Prešernove proslave že opazila svojo sorodnico Matejo, ki je bila intervjuvana kot lanskoletna dobitnica Prešernove za življenjsko delo z novo barvo las, ki ji famozno pristoji. Srebrno belo. Lepa ženska z izpiljenim občutkom za estetiko je takoj doumela najboljši profit, kar ga je Assange sproduciral, in se dobro opravila za svečano priložnost. Nekateri bodo potrebovali še nekaj časa … hehehe …”

    mwahahahaha!

  175. TokratRupert - 9.02.2011 ob 13:40

    ““Trenutk razkritja tako ne funcionira več kot motivacijski moment za preobrazbo/revolucijo, ampak nasprotno, ‘razkritja’ postajajo del načrtovane strategije, saj ustvarjajao pogoje za razširjanje polja sprejemljivosti/vzdžnosti tja proti neskončnosti…”

    Podpišem. Ključno.”

    Kar je že od nekdaj vsem jasno, dnevna rutina s tem še pred malico pomete. Glavno je da mine čas. Mal sem že lačen grem jest pa tud ostalim želim dober tek.

  176. titud - 9.02.2011 ob 15:38

    @simona
    “In čakamo, ali bo sreča mila, da bo nesposobnemu novinarju, ki celo življenje lovi roke za poplavo nerelevanbtnih informacij, po naključju uspelo vprašat koga, ki se mu kaj sanja o zadevi, ker na primer čepi v penziji in si vzame čas, da se o zadevi pozanima in razmisli o vsem skupaj, da bomo izvedeli kaj omembe vrednega.”

    Samodržca je mogoče vreči z oblasti le, če se ga da v zgodbi prikazati kot antipatriota. To, da oblastuje v skladu z lastnimi/dinastičnimi materialni koristmi in celo protipravno/korupcijsko, ni ravno motivacijska zgodba, če se njegovih početij ne uspe umestit v antipatriotično zgodbo. Še posebej, če je patriotizem v nekem okolju ni pogojen z delovanjem pravne države in če je patriotizem zrelativiziran v zgolj pragmatičen interes preživetja pogojen s širšim ‘geostrateškim položajem’ države in predpostavlja omejeno suverenost. Kaj proeostane, če prava zgodba pride do zaključka, po katerem niti teoretično ni izpolnjen noben od predpogojev za uspešen preobrat? Čakati na pravo zgodbo? Po moje ne, ker prava zgodba kljub temu, da od teorije ne ostane nič, postane – ko in če je povedana, sama dejavnik/motivator preobrazbe. Evo ilustracijo, ki jo je avtor dela Poglavitni tokovi v judovski mistiki Gershom Sholem povzel po hasidskem pripovedniku S.j. Agnonu:

    Ko je Baam Šem moral opraviti nekaj težkega, neko skrivno delo v prid ustvarjlnim bitjem, je šel na neki kraj v gozdu, zanetil ogenj in začel, zatopljen v mistično premišljevanje, izgovarjati molitve – in zgodilo se je vse, kar si je zamislil. Ko je rod pozneje Magid iz Miedzyzecza moral storiti isto, je šel na oni kraj v gozdu in dejal: “Ognja ne moremo več prižagti, molitve pa lahko izgovarjamo” – in vse se je zgodilo po njegovi volji. Spet rod pozneje naj bi delo izvršil rabi Moše Leib iz Sasovega. Tudi on je šel v gozd in dejal: “Ognja ne moremo več zanetititi, pa tudi skrivnega premišljevanja, ki oživlja molitev, več ne poznamo; vendar poznamo kraj v gozdu, na katerega vse to spada, in to mora biti dovolj.” – In bilo je. Ko pa je spet rod kasneje delo moral izršiti rabi Izrael iz Rišina, je v svojem dvorcu sedel na zlati stol in dejal: “ognja ne moremo več prižgati, molitev ne moremo izgovarjati, tudi kraja več ne poznamo, lahko pa o tem pripovedujemo zgodbo.” In (dodaja pripovedovalec) njegova pripoved je delovala enako kakor dela prvih treh…

  177. Nidurun - 9.02.2011 ob 17:07

    http://www.youtube.com/watch?v=HQal-lJrSLI

    pod tem zapisom je prišlo do nekakšnega epiloga, do jasnih ugotovitev, da je asagnne zafukan pizdun in da je na svetu dovolj zafukanih pizdunov, ki ga podpirajo in da je navečja tragika tega, da je to predstavljeno kot dobro. predstavljene so bile različne ideje in možnosti dejanskih sprememb, razkrivani so bili vzvodi in geneza revolucije.

    vendar se mi zdi skupna točka komentarjev to, da vsaka revolucija potrebuje za svojo izvršitev širše ljudske mase. ker vemo, da so širše ljudske mase plitvega duha, povprečne inteligentnosti, majhne kreativnosti in nizkotnih nagnjenj, me zanima, kaj naj bi sledilo po revoluciji. namreč sama revolucija še ne spremeni ustroja človeške duševnosti. sam vidim možnost izboljšave sveta predvsem na področju spreminjanja zavesti tistega človeka, ki revolucijo izvaja in ne spreminjanja zavesti tistega, ki je vzrok za željo po revoluciji. to pa bi bilo možno samo z zelo zelo obširnimi družbenimi spremembami v stilu korenitih sprememb šolskega sistema, množičnih medijev in izrabe prostega časa. ne vem, kakšen smisel naj ima rušenje predsednika v egiptu, če bo čez pet let, tudi če mubarak odstopi, država po vsej verjetnosti prepojena z neoliberalnimi seski in vsesplošno korupcijo, ki bo verjetno še vedno veljala za sprejemljivo družbeno prakso. kakšen smisle ima torej osredotočanje na nekaj neključnega za spremembe, kot je spreminjanje oblasti, zbiranje peticij, množični protesti, če vse to za sabo nima nobene podlage. verjetno si povprečen delavec, ki gladovno stavka v tistem trenutku želi biti christiano ronaldo, dobiti 12 milijonov na leto, voziti porscheja in imeti bazen v dnevni sobi.

    to, da assagnejevo drkanje na drkanje ljudi nanj ne more prinesti sprememb, je ena od ugotovitev. toda, kaj, če bi jih lahko prineslo? kaj potem? kaj sledi spremembi? v zgodovini smo imeli številne velike revolucije, in še danes potekaj po enakem principu, čeprav se še nič ni spremenilo. če vzamemo recimo menuet za kitaro, roman, ki se spusti v središče neposrednega mehanizma revolucije, vidimo, da vse, kar šteje, so ljudje, ki to revolucijo sestavljajo. revolucija je živa toliko kot so živi njeni ljudje. že na prvih straneh je jasno, da ta revolucija ne bo imela posebnih učinkov. in jih tudi res ni imela, saj drugače ne bi bilo nove revolucije, denimo slovenske pomladi. mi pa pričakujemo, da bodo revolucijo delali zombiji? kako je revolucija sploh lahko revolucija, če s eimenuje revolucija?

  178. Nidurun - 9.02.2011 ob 17:12

    skratka, zdi se mi, da s eljudje (pa tu nikakor ne mislim na avtorico bloga, katere mreže ves čas segajo onkraj preprostih in rešitev po prepovedanih poteh blodnjakov družbe) preveč osredotočajo na sam akt revolucije, namesto na podrobno dodelan postopek in osmišljenje le-te.

  179. titud - 10.02.2011 ob 10:20

    @nidrun
    Revolucija je pač bolj ali manj nasilen in total(itar)en način razrešitev nakopičenih nasprotij, ki naj bi prinesel novo kvaliteto v odnosih. Naj ne bi šlo le zamenjavo oblasti, za to zadošča daržavni udar (puč) ali pa bolja ali manj demokratične volitve. Revolucija se ponavadi osmišlja pod predhodnih modelih (od boržuzaznih, ki so zgledovale po francoski do socialističnih, ki so zgledovale po ruski in vmes antikolonilanih/osvobodilnih, ki so bile nekakšna mešanica obeh pač glede na to, kateri družbeni razreed vodi…). Problem z osmišljanem revolucije se ponavadi pojavi post-festum, pri čemer zelo prav pride sklicevanje na žrtve (na obeh straneh), čemur smo smo še vedno (in vedno znova) priče pri nas. V kašenm blodnjaku se lahko znajade sama akt revolucije ilustrira prizor iz osmaosvojitvenega upora sužnjev na Haitiju pred dvesto leti, ko so črni sužnji, postavljeni nasproti francoske postrevolucionarne vojske, ki je prišla zadušit njihov upor, legitimnost svoje revolucionarnsoti izpričevali s petjem marsesjeze…

    Obstaja teorije in prakse, po katerem revolucija ni zgolj naskok na nasilno izpraznjeno mesto oblasti, ampak izpraznjenje oblasti sploh. Zvenijo precej anarhično, vendar če bereš Negrija (Imperij, Multituda), potem je v bistvu mesto oblasti že prazno (ga ne pooseblja nobena konkretna oblast) ampak gre zgolj za globalno mreženje kapitala, ki samo poraja tudi edini možen način avtonomnih točk upora, mreženo povezanih v multitudo. Ti generatorji upora nahajajo na različnih socialnih (npr. prekerni, sqoterji, antiglobalisti v razvitem svetu), geografskih (mehiški indijanci iz Chiapasa), tehnoloških (npr. ‘težave’ s patentiranje zaščita/patentiranje t.i. intelektualne lastnine) robovih, tako da da vsako ‘podrobno obdelovanje in enotno osmišljanje akta revolucije’ pravzaprav deluje demotiviajsko na posamezne avtonomne cone odpora. Taki poskusi osmišljanja vodijo do utopičnega romanticizma tipa zadnjega Zeitgeista, ki revolucionarni akt pogojuje s tehnološko pogojeno postrevolucionarno ‘trajnostno’ Varnostjo/Gotovostjo na način, da se človek vpraša, čemu bi bil za dosego takšnega cilja sploh potreben nek negotov revolucionarni akt, saj se bolj splača zagrebst za apratma v Dubaju.

  180. Nidurun - 10.02.2011 ob 13:48

    imam prijatelja, ki mi je tudi poročal o negriju in avtonomnih točkah upora, mreženo povezanih v amplitudo. na žalost ni bilo časa, da bi mi zadevo bolje obrazložil, iz krajšega pogovora sem izluščil, da naj bi šlo za avtonomno postavljanje institucij za oskrbo prebivalstva in njihovo povezovanje. ta teorija se mi zdi smiselna, na žalost pa še nisem pričel brati negrija.

    vendar me pri vsem tem intrigira ena druga stvar, namreč, da je ta prijatelj tudi komunist, da se oblači kot revolucionar, da vihra z rdečo zastavo in uporablja marksistično retoriko.

    pri tem me intrigira to, da je želja po spremembah povezana z neko ideologijo. in znotraj ideologije sam vidim določene psihoze, zato me zanima, kako bi vse skupaj, ob množici tovrstnih “prinašalcev sprememb” pripeljalo. skratka, moje vprašanja so bolj psihološke kot tehnične narave. ta se mi zdijo pomembnejša, ljudje pa s eubadajo predvsem s tehničnimi.

  181. titud - 10.02.2011 ob 14:49

    @nidurun
    ˇpri tem me intrigira to, da je želja po spremembah povezana z neko ideologijo. in znotraj ideologije sam vidim določene psihoze, zato me zanima, kako bi vse skupaj, ob množici tovrstnih “prinašalcev sprememb” pripeljalo. skratka, moje vprašanja so bolj psihološke kot tehnične narave. ta se mi zdijo pomembnejša, ljudje pa s eubadajo predvsem s tehničnimi.”
    Ne moreš vedet, kar pa ne bi smel bit poseben psihološki problem, če veš vsaj zase, kam se umestit znotraj svoje konkretne življenjske izkušnje in če premoreš vsaj elemenatarno solidranost z morda drugačno življensko izkušnjo drugih. Solidarnost ni nujno ideloško pogojena in se ne odraža nujno skozi neko masovno psihozo (ki te intrigira), ampak je lahko čisto osebna/intimna drža, ki te utrjuje v tem, da je to kar delaš, edino prav ravno zato, ker to ni v nasprotju s početjem tistih, do katerih občutiš solidarnost (sicer z njimi sploh ne bi mogel solidarizirat)…

  182. Nidurun - 10.02.2011 ob 18:28

    “ki te utrjuje v tem, da je to kar delaš, edino prav ravno zato, ker to ni v nasprotju s početjem tistih, do katerih občutiš solidarnost (sicer z njimi sploh ne bi mogel solidarizirat)…”

    edino prav … razumem stališče … stanje v katerem se nahajamo, je nevzdržno. moji pomisleki so verjetno čisto osebne in sebične narave, pa vendarle, da se tega znebim: lahko pričakujem ohranitev svoje zasebnosti pri naraščanju solidarnosti? lahko pričakujem ohranitev svobode govora? kakšen bo koncept države? so tisti, ki potrebujejo spremembe, res pripravljeni nanje? ker gre za večino populacije, bi me zanimalo, komu se predaja oblast v roke. ipd. pri uvajanju in težnjah po spremembah, se mi namreč še vedno zdi, da gre za različne uniforme. in stopnja tovrstnih psihoz se v ljudeh ponavadi še bolj razrašča ob naraščanju možnosti sprememb.

  183. Nidurun - 10.02.2011 ob 19:21

    oz. praviš, da ne morem vedeti (očitno spregeldal). jaz se že lahko umestim, ampak za kaj? pomeni to, da se moram umesiti tako kot drugi, ker sam ničesar ne bom zmogel? kaj pomeni umestiti se?

  184. titud - 11.02.2011 ob 09:38

    @Nidurun
    Strah/bojazen pred izgubo občutka induvidualnosti, ki te zadržuje pred angažiranjem v kolektivni akciji (ki jo enačiš z neko obliko ideološkega totatlitarizma/uniformiranosti), odpade, ko se zaveš, da je ta občutek individulanosti sam v veliki meri ideološko sproduciran. Neoliberalna ideologija goji kult individulanosti prav z namenom, da delamo za vzdrževanje njenega sistema z vso osebno angažiranostjo in da na tak način iz posameznika lahko ‘potegne’ več kreativnih/ustvarjalnih energij, kot jih potegnegjo odkrito totalitarni sistemi, utemeljeni na prisilnem pokoravanju sistemu. Hočem rečt, da je t.i. individulanost v veliki meri ideološki konstrukt in da smo med sabo dosti bolj soodvisni in povezani kot se nam to prikazuje. Dejstvo je, da se sistemi v končni fazi spreminjajo samo s kolektivno akcijo, za to kolektivno akcijo pa je potrebna najprej notranja preobrazba vsakega t.i. posameznika v smislu, da ni tako avtomonmno/samozadostno bitje kot mu to skuša prikazat vladajoča ideologija. Za kolektivno akcijo ni nujno potrebna uniformirmiranost (čeprav v določenih okoliščinah tudi) v smislu prebuhjenega občutka pripanosti sebi podobnim, pogosteje zadostuje zgolj solidarnosti z drugimi in drugačnimi. Tega občutka pripadnosti/solidarnosti ni za zamenjevat z nekritično identifikacijo z nekimi idejami ali voditelji, ker ta dejansko nudi plodna tla za nove ideloške zlorabe, te pa nas nas držijo v strahu pred osebno angžiranostjo v kolektivni akciji in nas hkrati držijo v oklepu vsiljene individulanosti, nepripadnosti in nesolidarnosti.

    Še ena asociacija ob tem na na Assange-a. Po moje gre pri protestnikih za identifikacijo z likom Juliana kot junaka/zvezdnika/idola, dejansko solidarnost z njim pa lahko občutijo le tisti, ki so sami prodocirali depeše ali pa jih bili glede na svoj položaj v administraciji primorani izvajat. Julian je takorekoč njihov, saj jih z množnićno objavo njihovih tajnih rabot razbremenil osebnega nelagodja in odgovornosti s tem, da jih je prenesel na brezosebno administracijo kot celoto oz. na sistem.

  185. Nidurun - 13.02.2011 ob 23:21

    zanimivo razmišljanje. strinjam se, da je to hlepenje po individualnosti tudi ideološko sproducirano. če nekaj ponazori. smo na štartu. jaz sem med njimi in ko poči, bomo tekli za spremembami. ampak, ker ne vem, če me bo tisti poleg vmes spotaknil, ali oni zadaj ali oni spredaj, ker mislim, da gre za dirko kot katerokoli drugo, nisem pripravljen začeti s tekom. jaz čutim solidarnosti do njih, med nami je še enkaj takih, ki jo čutimo, ampak ali jo oni tudi do nas? to je vprašanje, ki nas tare, in nekateri od nas niti malo ne vemo, kaj naj storimo. neka osnovna individualnost je pa po mojem koristna in želja vsakega človeka. meja med angažiranjem in samoto je umetno sproducirana, ampak tudi, če nekdo pozna zdravo mejo, ne ve, če jo drugi tudi. tako sem jaz po svojem čutenju nekakšen utpist, v nasprotju s svojo dejansko življenjsko prakso – želim si biti na ziher.

    opazka glede razmerja med assagnejem in z njegovim početjem povezanimi ljudmi se mi zdi dobra. bi se kar lahko strinjal.

  186. Nidurun - 14.02.2011 ob 00:09

    pa da se razumemo – ne govorim o omogočanju zdravstvene nege za vse, svobode gibanja in mišljenja, hrane in izobrazbe za vse. tu ne more biti nobenih pomislekov. govorim o širših spremembah sistema, v smislu spreminjanja družbene strukture.

  187. Nidurun - 14.02.2011 ob 00:15

    oziroma sploh ne vem, kaj pomeni imeti pomisleke. kaj so sploh pomisleki? kako je sploh mogoče imeti pomisleke? če nekdo umira, in, če ga pozdraviš, bo ubil nekoga drugega, kje so tu pomisleki? kakšno vlogo imajo? če obstaja nerešljiva situacija, je to zame ta.

  188. titud - 14.02.2011 ob 11:03

    Dilemo, ki jo opisuješ, je svoje čase lepo razreševala mitologija, njeno vlogo pa je kasnje prezvela religija, danes pa vse bolj njuna sekulirazirana izpeljenka – ideologija. Gre za pristop,po katerem je v iduvidualnem pristopu že zakodirana kolektivna ‘matrica’ razrešitve problema, ki ko se do nje ‘dokoplješ’na osebni ravni, odpravi vse t.i. induvidulne pomisleke in te do razrešitve vodi celostno (nedualistično). Primer delovanja današnje ideologije: liberalno-ideološko videnje problema, kako se individualno lotit strukturne preobrazbe sistema, je ‘podjetniški’, se pravi da se angažiraš pri preobrazbi pod pogojem, da se ti ’splača’, ker boš v novi strukturi zaradi tega angažmajo pridobil pomebne komaparativne prednosti napram tistih, ki se ne angažirajo oz. se angažirajo manj (boš sicer prevezel večje tveganje, vendar boš v primeru uspeha imel večji vpliv na pisanje take zakonodaje, ki bo sistemsko nagradila tvoj angažama – od tod tvoj občutek, da so soborci hkrati tekmeci….) Vsaka temeljita preborazba sistema (ki presega zgolj puč ali menjavajavo oblasti med klani) seveda operira s kolektivnimi/univerzalnimi cilji (‘omogočanje zdravstvene nege za vse, svobode gibanja in mišljenja, hrane in izobrazbe za vse’…), da doseže čim širši motivacijski naboj, vendar se je treba zavedat, da ta mitološka/religiozna/ideološki matrica ustvrjanja/razreševanja problema deluje le na principu, da se problem iz nečesa ustvari šele, ko/če se hhrati ponudi način razrešitve konflikta neglede na to, da večina v aktu preozbrazbe sledi le pod vplivom masovne psihologije, ki operira z golj z simboli kolektivne identifikacije (parole, himne, religiozni/ideološki znaki, množični prizori…). Tudi mene ta sodobni ‘podjetniški’ pristop ne nagovraja/motivira, ampak kaj, ko še ni izčrpal svojega motivacijskega naboja za angažiranje množic, tko da se se če se le da držim zdaj že legendarnega sartrovega nasveta intelektulacem, da se v primeru, ko se osebno ne zmorejo identificirat (po tvoje: “imajo pomisleke”) s katerokoli stranjo v konfliktuostanejo zvesti samemu sebi na način, da vsaka stran dobi občutek, da smo solidarni z njenimi cilji/ideali, dejansko pa ostanemo nedejavni oz. se ne pustimo vmešat v konflikt, ki se nas osebno/intimno ne dotika dovolj globoko (oz. pač ni v nas uspel nagaovorit tiste ‘kolektivne’ matrice, ki bi nas s 100% gotovostjo vodila v tak osebni angažma, ki se ne ozira na tveganja in vsebuje tudi možnost žrtve/pogube).

  189. bp - 14.02.2011 ob 12:23

    Gary Webb, gospod ki je pred leti sledil denarju in odkril, da CIA asistira pri prodaji mamil, celo da večino cracka v So. Central LA izvira iz tega vira, je najprej izgubil službo, nato ga ni hotel nihče hotel več zaposlit, na koncu pa je, gotovo v črnem obupu (glej video) storil samomor tako, da se je s pištolo ustrelil v glavo. Dvakrat. Uradno.

    http://en.wikipedia.org/wiki/Gary_Webb

    http://www.youtube.com/watch?v=d6dHqP9wc3k

    Saj je reakcija tipa: “ja itak, saj to že vsi vemo, če ne od prej pa od Ollija Northa naprej, spremenilo se ne bo pa nič”, na prvi pogled še kako realna, ampak vseeno je fajn, da imamo mi tudi nadzor nad našimi vladami, ne samo one nad nami.

    Da gre pravzaprav za pomembne reči priča morda tudi to, da Gary Webb ni mogel dobiti službe kot novinar, polkovnik Oliver North pa je dobil svoj šov na Fox News.

    Kljub pomislekom, da gre za natezanje tolerance javnosti, pa lahko vrag hitro odnese šalo, ko pridemo na rob zakonitosti, ko je lahko dosti kakšen zmešan tožilec in kup aktivistov, pa je treba iskat kritje in grešne kozle.

    Zato vnašajo vsi razni leaki precejšnjo nepredvidljivost in večajo tveganja in že zato ne morejo biti zaželeni.

  190. titud - 14.02.2011 ob 14:47

    @ bp
    Primer, ki si ga navedel, ilustrira logiko, da kar je dobro za biznis, je dobro za Ameriko. Da se hitro najde konsenz, da gre za patriotsko dejanje, čeprav je nelegalno oz. kljub temu, da je nelegalno. Da za Ameriko, katere patriotizem naj bi bil utemeljen na pravni državi in demokraciji, razkritje nelegalnega poslovanja vlade ni zadosti domoljuben akt, da bi ogrozil vlado samo, če ta svoje početje uspe eksplicitno pokrit z nacionalnim interesom, ki je implicitno ekonomski. Gary Webb, ki je naredil zgodbo iz razkrivanja vzrokov, zakaj njegovo razkritje ni postala zgodba sama po sebi, si je zadal nemogočo nalogo, katere cilj je bil ’sprememba ameriškega narodnega značaja’. Te spremembe z njegovo zgodbo pač ni bilo mooče dosečt, ker se je financiranje orožja (ki poganja lep del ameriškega biznisa) lepo pokrilo z ‘uvozom’ koke in marihune na način, da se s tem orožjem zalaga nikargške kontrase in s tem ohranja življenja američanov, ki bi se sicer morali borit namesto njih (ta logika je sicer že bila uspešno preizkušena v Afganistanu, kjer se je z izvozom opija financiralo oboroževanje talibanov v boju proti Rusom). To, da se ta droga pojavi na ameriškem trgu, je spet dobro za biznis: uživajo jo itak tisti črnčki in latinosi, za katere je v nacionalnem interesu, da se jih čim prej onesposobi, bolj ‘ekonomično’ kar doma kot pa bi se jih odvažalo pobijat na tuje, ker bi sicer lahko doma tvegali podobno nepredvidljive antivladne patriotične izbruhe tipa vietnamskega protivojnega gibanja, ki s svojim emancipacijskim potencialom ni bil dober za biznis in je povzročil globoko ekonomsko krizo v sedemdesetih…

  191. Simona Rebolj - 15.02.2011 ob 23:54
    Simona Rebolj

    @bp:

    Lov na posameznike funkcionira podobno kot propagiranje posameznikov, ki so bojda uspeli iz takoimenovanega nič (kar ne obstaja) in naj bi predstavljali neverjetno pozitiven zgled. V resnici PR služi temu, da se poglablja občutek krivde in absolutne odgovornosti pri množicah, ki jim uspeti (na primer se izvleči iz jare kače revščine) ne more oziroma zelo težko, s precej naklonjenih okoliščin kvečjemu. Izjemni primeri, ki jim to uspe so pa redki, a ne, in izjeme potrjujejo pravilo. In tako se pahne ljudi s temi pozitivnimi zgledi še v večji depresijo in v občutek sramu, zaradi česar so še bolj ponižni in se dajo še bolj voljno posiljevat v rit nadaljnjo sezono. No, tako veselje, kako tu pa tam nekje po svetu kakšna glava celo pade (ampak saj padajo vmes kdaj pa kdaj tudi brez leakov) prav tako sproža kratkotrajno veselje, občutku, da celo nekaj kontrole nad oblastjo in omrežji je. Kako fajn. V resnici seveda se od takih glav kar drenja. Nemalokrat razni lobiji ali oblast celo sami koga žrtvujejo – vržejo v ogenj, da bi zaščitili okvir delovanja in večino. Sistem pa funkcionira nemoteno naprej, predvsem podzemni in prikrit nadzemni. Ne spremeni se sistem in ne padajo druščine!!! V tem smislu so leaki nulti faktor v primerjavi z upanjem, ki ga imajo danes na primer Egipčani. Čeprav bo težko, ker je vojska zasidrana v mentaliteto, ne samo v sistem, ampak vseeno … začenja se zavedanje, kaj bi radi in kaj naj bi bili privilegiji demokracije, kar lahko sicer privede tudi do vojne, ampak to je druga zgodba. Hočem reči, da na pravi način leaki niso zraven oziroma funkcionirajo bolj rumeno, v stilu: lej ga unga tmle gre. Ko je Assange ves vesel vkorakal v Kenijo, kjer so bile takemu patronu lahko celo oblasti bližje, da bi se afnal, in si celo pripisuje zaslugo za padec oblasti z žrtvami v paketu, se na njegov rumeni način ni v bistvu spremenilo nič. Samo zamenjava istega je prišla. Ker leaki so pač samo reality shov tipa lej ga ubga tmlje gre, ampak uni pa ostajajo. To je problem. Ne to, da bi lahko trdili, kako se leaki nikogar ne dotaknejo. Jah, koga se še, ampak nam dol visi. Kot nam dol visi, če pasirajo pri nas nekega Šrota, se na koncu nič ne zgodi, medtem bi pa na primer že tisoč nekih yesovcev pokradlo več kot ena šrotka.

  192. titud - 16.02.2011 ob 11:36

    @simona
    Lov na posameznike je namenjen ničemur drugemu kot omreženju teh posameznikov v spektakel. Je živ dokaz okrepljene spektakelske dominacije, ki je dokončno zavladala družbeni realnosti, po kateri uporniki postanejo zgolj še eno blago, povsem zavezano normativom spektakla (ne glede na njihovo morebitno tragično usodo ali prav zaradi nje). Kapitalizem, ki je v samem jedru spektakelske dejanskosti, po Debordu ni le ekonomski pogoj, temveč vojno stanje oz. nenehen ter vnetljiv napad na vsakršno možnost recipročno strukturiranih relacij družbene enakosti, avtonomije ter pravičnosti. Spektakel je metazgodba kapitalizma, ki poklanja logosu, ki je podvržen argumentu in preverjanju z dokazi ter racionalnimi argumenti, njegov smiselni okvir. Je celotna družbena realnost podrejena spektakelskim zakonitostim. Spektakel postane nevprašljiv pogoj logičnega mišljenja oz. njegov inherenten mit (Žižkova teza, da je mit realnost logosa oz. tuji vsiljivec, ki se ni moče do konca otresti). Spektakel temelji na logiki lažne zavesti (zaseda mesto resnice). Vprašanje je, koliko Webb in Assange vsak s svojo izhodiščno ‘odvisnostjo’ od medijev kot eksponentov spektakla sploh imela namen razkriti spektakelske organiziranosti in v kolikšni meri sta sploh bila upornika proti spektaklu kot družbeno-političnem konceptu za neposredno zrušitev ter dokončno transformacijo družbe spektakla, vsekakor pa sta izpadla zgolj kot ‘reformatorja’ družbe v smislu izboljšanja življenjskih pogojev znotraj družbe spektakla, Še posebej, Assange, ki se je iz anonimnega dokumentarista družbene realnosti (zvezanega logos t.j. argumentu, preverljivemu z dokazi) tudi osebno prelevil v še eno blago, povsem zavezano normativom spektakla

  193. bp - 16.02.2011 ob 12:09

    Pričakovanje, da bo kakšna novica povzročila revolucijo, je najprej gotovo hudo neučakano, drugič predpostavlja nujnost revolucije in tretjič da so svinjarije oblasti tiste, ki so ljudem pomembne.

    Pa se ponavadi pokaže, da večje proteste, še posebej tiste sprožene brez kakšne bratske in finančne pomoči, povzroči dvig cene kruha ali tortilj, ljudje spregledamo raznim Titotom marsikaj, dokler lahko živimo kolikor toliko udobno, ko pa pride do padca in postane življenje ču-do-vi-to, pa se lahko začne dogajat marsikaj. V državah s takšno demografsko grbo ljudi v starosti 30 let verjetno revolucije, ki pa vseeno ne morejo spremeniti družbenega proizvoda Egipta čez noč. Še ne videno pa kaj v državi z demografsko grbo pri starosti 60, kjer je poleg ohranitve pokojnin, zgleda še najbolj izrazit konflikt okrog delovanja zdravniške visoke duhovščine, kjer pa je začela povprečna življenska doba (kot pomemben pokazatelj kvalitete življenja) upadat.

    Novice pa so v raznih podobnih okoljih kot streli, niso vsi enakih kalibrov, niti ne zadane vsaka v skladišče smodnika, vendar pa uspešno vzpostavljajo določeno ozračje, ti bi rekla mentaliteto, jest temu rečem zgodba, ki lahko vodi proti spremembam. Če drugega ne, določajo fronto, zarisujejo črte, jasnijo položaje.

    Tako lahko postane jasno tudi, da omenjeni Yes-ovci sicer bijejo marsikatero bitko kot vazali na čelu in vodilnih položajih, niso pa lokalni vladarji z računi v Lichtensteinu in firmami na Cipru, za koristi katerih se dogaja marsikateri fevdalni spopad.

  194. Simona Rebolj - 16.02.2011 ob 16:47
    Simona Rebolj

    @titud:

    Se strinjam s tvojo obrazlago o piarovski funkcionalnosti lova na posameznike. Sicer osebno, da ne bi bilo kakšnih zmotnih interpretacij, mislim, da je lov na posameznike in poimensko razčiščevanje zelo pomembno v izogib relativiziranju dogajanja in poslplošavanju, pri čemer se odgovorni potem zlahka skrivajo za zmedo navidezno vzpostavljenih relativnosti in psoploševanj, vendar je problem v tem, da se lov na posameznike ponavadi konča zgolj pri izpostavitvi ali žrtvovanju grešnih kozlov, ker je namen v bistvu stvari v ohranjanju status quo pozicije ali celo zaščiti pomembne mafijske mreže in delovanja. Razlike je pa zlahka opazit (če je interes) v konsekvencah pri saniranju sistema in nadaljnjih potezah pri lovu na posameznike (kako hitro, če ne kar takoj, se sezina lova konča in potem še vpogled v možne pristranskosti tipa: Ali bodo pod vodstvom MZN Kresalove v čuzi pristal samo kakšen “prijateljski Srečko” za statistiko pavšalne ocene zglednega dela, na zaslišanjih, ki seveda ne bodo pripeljali drugam kot v poskus utrjevanja mnenja, da je vse v redu, pa pristalo le nekaj “prijateljev”, da bi prozorno razblinili dvome v nedelevanje pri preiskavah “prijateljev”. Itd.

    Osebno menim, da je že kar dovolj jasno, do kod je segal namen Assangea. Do zaslužka z avtobiografijo, ki je bojda ni hotel napisat, če se metaforično izrazim in do ignorance vojaka Manninga, čigar aretaciji bojda nasprotuje, če se metaforično izrazim. Pa do denarja, ki mu je omogočal udobno življenje in ga njegovi prostovoljci, ki so izstopili iz WL pozivajo, da transparentno pojasni, kam je denar zagonil in od česa je on vsa premnoga leta sploh tako udobno živel???? Za globlje pojasnilo o tipu človeka se lahko pa pozabavamo tudi z branjem njegovega izbrisanega bloga, ki se nioli ne izbriše in se je spet pojavil, a ne na njegovo željo kakopak. To je blog poln hitrih modrih misli, ki na prvi vtis odražajo svet razmišljujočega človeka, ki stavi na logiko. Vendar se hitro začne zadeva prevračat v zaporedne občutke že dobesedno slišanega in sestavljat se začne identiteta pisca, ki ustreza klišejskemu prototipu novodobnega copypaste frika. No, po nadaljnjem brskanju ugotoviš, da nisi odkril tople vode, da tip krade od vsepovsod in sestavlja mozaik identitete popolnega intelektualca, kot si ga sam predstavlja. Ni pomembno, da ne zna napisat nič omembe vrednega, zakaj naj bi bil fen Vonneguta, ker je pomembno le to, da se zaveda, zakaj hoče spadat v krog fenov Kurta Vonneguta. Kakšno korist vidi v tem. In na tak način pri vsem, pri katerem koli vprašanju ali pojavu. Na odzive pametnjakovičev, ki so njegove modrosti začeli podpisovat z avtorskimi podpisi hehe …, je bil njegov odziv prozorno pretkan s še eno ukradeno filozofsko mislijo, da je intelektualna lastnina vedno lastnina vseh in ne last posameznika (hahahaha … a res? Zakaj in od kot takšen argument?!). No, na koncu pridemo do banalnosti, ki jih ni dobro podcenjevat. Kot na primer informacija, da ima intenzivno virtualno življenje, v kar hekersko življenje vsekakor spada, vedno svoje “pravo” ime, ki si ga nadene kreator svoje osebnosti, kar koli hoče že z njo povedat. Assangevo ime, pod katerim je kot hekerski aktivist deloval, je bilo Mendax in pod tem imenom je bil poznan. V prevodu iz latinščine mendax pomeni Lažnivec. In se je zabavno malček poigrat tudi s psihologijo človeka, ki se tako krsti. Ne na poenostavljen način seveda, ker možnosti vzrokov je več, ni pa podcenjevanja vredno in brez dvoma pomeni voljo do manipulacije, ki pa nikakor ne more koristit kot osebna izkaznica človeku, ki želo žonglirat z resnico (kar kontradiktorno bojda zastopa danes kot najvišjo vrednoto). Borcu za resnico lahko koristi marsikakšen manipulativen naslov svoje osebne izkaznice v virtualni zgodbi življenja, ampak lažnivec nikoli. Skratka, zgodil se je izbris svoje predhodne identitete, ki pa seveda v popolnosti ne obstaja v virtualnem svetu, saj ni edini heker na svetu, niti najboljši ne. Za manipuliranje z mediji, ki vpliva na večino, pa ni takega problema. No, zdaj jih ima malo več, ker ga ignorirajo. Bo moral še kaj pofukat, da bo spet nekaj javnega interesa, ki pa si ga morda niti ne želi več. zdaj namreč nekateri, ki se sploh še spomnimo na ključno poanto WL, čakamo na sojenje Manningu, ki naj bi se zgodilo že konec januarja, pa ni ne duha ne sluha o vsem skupaj. Zanimivo.

    @bp:

    Pustimo nujnost revolucije. Ni poanta v revoluciji, je le ena izmed možnosti in ne niti nujno edina, kaj šele najboljša, ampak v sistemski spremembi kakršne koli vrednosti že. Nobene sistemske spremembe ni, niti poziva ne. Hočem reči niti poziva s strani WL!!! Še ko se je njim zgodila blokada nekaterih računov, so WL javno pozvali le podpornike WL, naj iz upora njihovi blokadi računa, prekinejo osebno poslovanje z dotičnimi finančnimi podjetji (Mastercard, Paypal …). Halo? V tistem času, ironično, je nek neorganiziran posameznik pozval, naj vsi poberejo z bank vse svoje prihranke. WL ni niti črhnil ob tem s kakšno svojo boljšo idejo ali da bi sploh kakšne reforme na tem področju podprl. Kje pa!!! Vse je okej, samo nam vrnite denar in podporniki le zagrozite, da boste z njimi poslovali, v kolikor bomo mi dobili denar!!! Zanimiva privee ideologija.

    Ja, saj, o tem sem pisala v začetnem komentarju na to temo tukaj, kaj sproža proteste in se strinjam in je logično. In ja, seveda se strinjam, da ne gre čez noč, še posebej v primeru tipa Egipt ne, kjer so težave že z identifikacijo ljudstva z vojsko in nujnim procesom mentalitetnega odcepljanja, da bi sploh pomislili na možnost začetka demokracije.

    Še vedno trdim isto, da novice ne določajo fronte, ne zarisujejo črt in ne jasnijo položajev, še posebej pri nujnih metamorfozah mentalitete kot podstati kakršnega koli (predrugačenega) delovanja. Ker je najpomembnejša interpretacija novic oziroma razumevanje novic v vzrokih in posledicah. Za mentaliteto pa sploh nima novinca sama po sebi nobene vrednosti. Preparacija in razlaga pomena novice je pomembna. To se pa ravno z ekspanzijo novic najbolj učinkovito potiska v ozadje in hromi ljudstvo v volji, da bi sploh kaj razumeli. Zato je novic na enako temo kot dreka in več kot jih je, slabše je. To je podobno kot učni sistem, ki osnove slabo poglobi, preleti pa nešteto informacij, ki služijo temu, da se jih napiflaš, dobiš petko in hitro pozabiš na muko. Deset let po srednji šoli redko kdo zna izračunat kakšen logaritem, ma kaj logaritem, že enačba z dvema neznankama je hud podvig v povprečju, ampak vsi so pa nekaj brali celo o odvodih, integralih in kombinatoriki. Hehe … Smešno! Morda bi bilo bolje malo več korenit.

    Ne vem, od kod ideja, da kakšni yesovci niso lokalni vladarji z računi v Lichensteinu in firmami na Cipru???? A čudežne hiše in podjetja v Dubaju yesovcev, ki so lahko tudi vodje kabineta predsednika vlade, štejejo? A stranskarska politična podpora yesovskega frontalnega predstavnika županu, ki je povezan s ciprskimi poštnimi številkami preko sinov in poslovnih sodelavcev, šteje? Na primer.

  195. Nidurun - 17.02.2011 ob 03:31

    titud: sicer lahko na to temo razpravljava v nedogled, čeprav sva si verjetno že vse povedala, pa vendar, moje ključno vprašanje: je prav ne angažirati se? ne v smislu množic, ki bodo vedno našle dovolj aganžmaja, ampak v smislu sebe. jasno, da prav ali ne prav nista enoznačna, pa vendarle, če prerešetamo vidike, kaj si lahko nekdo na stara leta reče – mene ni bilo zraven. če se zadeva izjalovi, tako kot ponavadi, si reče, ni me bilo zraven, da bi lahko usmerjal. če se zadeva posreči, reče, ni me bilo zraven, ker sem bil nejeverni tomaž. pa še, kakšna je tvoja deialna vizija spreminjanja sistema in zakaj.

  196. titud - 17.02.2011 ob 11:17

    @ bp
    Realativna udobnost življenja pod tirani je povezana z njihovo zmožnostjo/spobonostjo, da večini podanikom zagotavljajo tako življenje. Očitno je razpolovna doba te zmožnosti tam okrog 30 let: petnajst let gor in naslednjih petnjast dol, ko se ta krog zoži na ožji krog plenilskih podrepnikov ne glede na strateški položaj države ali njeno naravno bogastvo. Povod za upor je potem lahko res banalen, vendar nekako sovpada z spremembo geostrateškega položaja (npr. v bivši jugi s spadcem berlinskega zidu) ali spremebami na trgu cen strateških surovin (hrane, nafte, energije…), ki pa so po drugi strani spet rezltat globalnega 30 letnega cikliranja tiranov.

    @ simona
    Delanje šova iz iskanja grešnih kozlov po moje vsaj pri nas ni namenjeno speljevanju pozornosti iz zlorabe oblastnih pozicij in prikravanju dejanskih medklanovskih spopadov v ozadju. Nasprotno, pri nas se medkalnovski plenilski spopadi dogajajo javno ravno z namenom, da postavljajo kapitlazem v samo jedro spektakelske dejanskosti, ker šele ta lahko vzpostavlja ‘vojno stanje oz. nenehen ter vnetljiv napad na vsakršno možnost recipročno strukturiranih relacij družbene enakosti, avtonomije ter pravičnosti.’

    Assangeov psihološki profil muje pač narekoval tak življenski slog, ki ga je slej ko prej tudi osebno posrkal v spektakel. Jaz sem dolgo časa imel wikilekas za zadružbo bolj ali manj anonimnih/brezosebnih freakov, ki se tudi iz varnostnih razlogov izogibajo razkrivanja svojih identitet (ali pa s svojo skrivnostno, skoraj demonsko kontrazarotniško anonimnostjo vzpostavljajo ravnotežje prav teko demmoničnim centrom oblasti, ki jih kao razkrivanjo). Očitno se bo Assagneu vstop odprti oder spektakla, na katerega se je sam zrinil v podobi nedolžnega angela in katerem mu je zato (kako paradoskno!) odpadla takorekoč svetniška averola, nekako obrestoval oz. bo s tako pojavnostjo dopolnil svoj zatajevani/prikrivani del. Težko sodim, malo sem razočaran le nad svojo idealizirano predstavo o wikileaksu, za akterega sem pravljično verjel, da je čarobana piščal, ki dela žvižgajoče dejansko nevidne.

    @ nidurun
    Predpogoj, da se nameriš spreminjat sistem, je spoznanje o pomebnosti sistemaga samega zate. Da te inštitucije sistema pomebno ali celo usodno določajo, ker pogojujejo temeljne življenske pogoje vključno z biološko (re)produkcijo. Da je t.i. bioplitika ne dopušča nobene osebne avtonomije več, da je ta neobstejča iluzija. Da vse, kar lahko storiš zase, mogoče storit samo skozi/preko sistema, pri čemer nedajvnost ni oblika izolacije od sistema ali celo oblika avtonomije, ampak samo ena od oblik dejavnosti, ki določa deloavnje sistema, oblikovanega/vzdrževanega prek biopolitke. Tako da borba za visoke ideale, ki naj bi se udejanile v sistemu, se ne začne šele na ulici oz. v javnem/političnem polju, torej v tvojem srcu in glavi, ampak že v tvojih pljučih in želodcu in k**cu. :)

  197. Nidurun - 18.02.2011 ob 05:47

    yes, sir! razumem. ampak sistem nisem samo jaz (čeprav je misliti, kot jaz, v bistvu tudi mišljenje, da sem samo jaz), ampak tudi vsi členi sistema. mene zanima predvsem tajming, pa verjetno zato, ker premalo vem o vsem skupaj, mislim preozko, s polno predsodki, zagrenjenosti in frustracij. to, s čimer sem se vključil v komentiranje, je samo izpostavitev enega od mojih pogledov (ki je, kot sem zmeden, osamljen, prestrašen), ob katerem obstaje še več ostalih (jasnih, družabnih in pogumnih). obstaja pa nekaj, kar je nad mano in vsemi in tega se zavedam. tisto, kar je nad nami, veliki ljudje vedo, in se ne sprašujejo vprašanj, kot se jih jaz. vsakemu svoje, in vsakemu vse. kolikor morda moji komentarji izgledajo narcisoidni, debilni in infantilni, pa vseeno upam, da so mogoče kakšen vidik še odprli.

  198. titud - 18.02.2011 ob 10:26

    @nidurun
    Po moje ni naključje, da si se oglasil prav tu. Simonin blog nas s svojo brezkompromisnostjo navdihuje in opogumlja, da se soočamo z lastnimi ‘predsodtki, zagrenjenostjo in frustracijami’, prav zaradi tega, ker so njeni ‘jasni in družbeno pogumni’, čeprav so po drugi strani zelo osebni in s tem tudi odraz njene osebne ‘zmedenosti, osmaljenosti in prestrašenosti’. Pogum/brezkompromistnost bi se na prvo žogo dalo ozanaćit kot obliko narcisoidnosti, če ne bi nagavorjal tistega v nas, ki je hkrati nad nami in nam s tem omogoča participacijo v ‘tajmingu’, ki bi nas preko izražnja posamičnih ‘debilnih in infantilnih’ blodenj naredil za člene sistema. Po moje je misel, da ‘veliki ljudje vedo in se ne sprašujejo vprašanj’ le eden od odrazov naše ozkosti/predsodkov, s katerim bi želeli preseči svojo znmedenost/osamljenost/prestrašenost ne da bi na bilo treba zbrati poguma, da bi jo sploh izrazili in s tem participirali v tajmingu, zato kar pogumno na plan z njo!

  199. Nidurun - 19.02.2011 ob 03:43

    no, vsekakor bi se strinjal s tvojo analizo. jaz se sicer pod simoninimi zapisi že dolgo časa oglašam s pametnimi, povprečnimi in debilnimi komentarji. zame je ona tudi magnet zato, ker ni ena od tistih žensk, koje su pratile vojnike, po drugi strani pa ni ženska, ki bi vojnika prepustila samemu sebi. hehe. v nekem življenju, kjer je človek prepuščen samemu sebi do brutalnih razsežnosti, je pametno poznati nekoga takega. sploh, če si jaz, neko bitje, ki je zraslo na stičišču vzhoda/zahoda, razvrata/askeze, brutalnosti/nežnosti in sem enkrat tu, enkrat tam, dostikrat pa nikjer. kljub temu, da si še vedno prepuščen samemu sebi do brutalnosti. ta misel o vleikih ljudeh je seveda puhlica z moje strani, podobno kot recimo včeraj, ko sva s prijateljem prehodila pijana pol ljubljane in sem nakladal, kako uživam v svojem trpljenju (kar je res do neke mere), češ, življenje buta po mojih žilah, dum-dum, blablabla. vendar puhlice včasih trosim s podobnim namenom kot se ga včasih nalijem – niso trajne in prav pridejo. eden mojih najljubših citatov iz rokenrola je: “I am here in my mind. But I’m a million different people from one day to the next.” mogoče bi za boljše razumevanje veljalo omeniti še, da sem razcepljen med mladim/starim, star sem 21 let, zaradi določene zrelosti pa tudi po eni plati dosti več.

    “Pogum/brezkompromistnost bi se na prvo žogo dalo ozanaćit kot obliko narcisoidnosti, če ne bi nagavorjal tistega v nas, ki je hkrati nad nami in nam s tem omogoča participacijo v ‘tajmingu’, ki bi nas preko izražnja posamičnih ‘debilnih in infantilnih’ blodenj naredil za člene sistema.”

    absolutno. mislim, da je narcisoidnost za človeka nujna, v kolikor želi nekaj narediti s sabo. če sebe ne ljubiš, zase tudi ne boš skrbel. problem je, če se ljubiš zaradi napačnih stvari, ne zaradi sebe.

  200. Nidurun - 19.02.2011 ob 19:35

    *v kolikor želi narediti kaj iz sebe in posledično se angažirati v družbi.

  201. Simona Rebolj - 19.02.2011 ob 23:23
    Simona Rebolj

    @titud:

    Ja, spektakel boja med elitami, se strinjam, se vrši in legitimira tudi na očeh. Ampak še vseeno mislim, da tisti bistven del boja med lobiji, pa ne. Saj to se je že dogajalo, samo pod drugačnimi naslovi. Takoimenovani osamosvojitelji v boju za oblast z oblastjo jugo kontinuitete, pod pokrovom se je pa vršila divja privatizacija, kjer se je z veseljem po potrebi tudi pozabilo na ideološke “pripadnosti”. Danes boji na očeh za pogačo prav tako zabavajo v ideoloških preoblekah, vendar bistveni so pa lobiji pod pokrovom na terenu, ki se v nemalo primerih dojemajo celo za apolitične.

    Teren za lov na žvižgače je pa kvečjemu zdaj še stabiliziran, varnost pa obstajala ni nikoli. Ali drugače rečeno … bom kdaj doživela najpomembnejši leak, ki bo v celotnem konceptu verodostoje, kako se je ujel že sam Manning, če že za druge žvižgače sploh ne vem, kaj se dogaja z njimi, ker niti njih obstoj ni znan? Zgodbica z Lamom je namreč kot slaba pravljica za otroke.

  202. titud - 21.02.2011 ob 11:49

    @simona
    Ideološke preobleke so služile spektakuliranju ‘prvotne akumulacije’ oz. ‘tranzicije’ iz družbene v zasebno lastnino. Z udeležbo v spektakelu se legitimizira tudi izčrpavanje ‘nevidnih delavcev sveta’ ter siromašeanje srednjega sloja, s katerim se ta tranicija zaključuje. Boji med plenilci, ki se kažejo kot sovražni lastniški prevzemi med že oblikovanimi fevdi ne potrebujejo več ideološke prebleke, da bi se jih spektakuliziralo, kljub temu pa potrebujejo spektakl z vso svojo ikonografijo. Potrebujejo dogajanje zaradi dogajanja samega, ki s svojo spektakularnostjo vzdržuje in poganja potrebno dinamiko kapitalizma. Ker kaj je slabšega za biznis in profit kot splošna nezainteresiranost, apatija in občutek lastne neudeleženosti? Tle se spomnim na Tomčevo analizo punka, ki po njegovem ni iritiral oblastnikov zato, ker bi bil antsiocialsitičen, ampak zato, ker se zanje preprosto ni menil, ker se ga ni dalo potegnit v njiovo spektakelsko ikonagrafijo (in ki je celo kazal na njeno izpraznjenost – NSK in Laibach), zato so ga želel potegit v svoj spektakel vsaj kot nasprotnika/sovražnika (enako kot ga zdaj skuša potegnt vase kapitalizem kot svojega spektakelskega znanilca/predhonika in s tem za svojega legitimazatorja že zato, ker je bil v svojem času tako anti-spektakularen).

  203. Majčka - 14.04.2011 ob 14:03

    Mislim, da bi brez đuljana bili tako kot, če bi pred nami podgane jedle moko potem bi pa mi iz tiste moke naredili kruh.
    Iz te moke ne bo kruha.
    Jaz podpiram Juliana Assanga.
    On je naš junak
    v objemu vseh napak.

  204. Majčka - 14.04.2011 ob 14:05

    Inkvizicija ga lovi, umazali so mu dobro ime in mu podstavili, da je del sistema toda ni. Alexa Jonasa so povsem skrili Jane Burgermeister so skoraj zaprli v norišnico.

  205. Simona Rebolj » V KRALJESTVU PONAREDKOV in PLAGIATOV - 12.03.2012 ob 14:44

    [...] V vsakem primeru pa je Mitji Kunstlju uspelo nekaj, v čemer prekaša svetovno znanega bleferja Juliana Assangea. Čeprav je profit učinka zapisov Mitje Kunstlja prav tako predvsem v tem, da bilda imunost [...]

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !