Simona Rebolj

« | | »

LULČKI IN PRAVICA

20.02.2012

VARUHINJA ČLOVEKOVIH PRAVIC JE SPREGOVORILA

Varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik bo čez eno leto potekel mandat. Joj, kako se veselim! V upanju, da ne kandidira več, ker si scenarija, po kakršnem bi bila ponovna kandidatura potrjena v državnem zboru, nočem niti predstavljat. Slovenijo je doletelo popolno nasprotje po maksimalno aktivistično razpoloženem in hrupnem Matjažu Hanžku, ki ga je včasih doletelo tudi utemeljeno negodovanje s strani javnosti, da je v določenih primerih nastopal preveč osebno angažirano in temu primerno neprofesionalno pristransko. Ironija usode ne počiva rada. Zdaj moramo že leta trpet tipičen antikomunikativen primerek povprečnega brezosebnega birokrata. V vseh ozirih. In v tem primeru žal na položaju, kjer bi pričakovali močno osebnost z jasnimi stališči, ki komaj čaka, da med drugim tudi obvešča in osvešča javnost ali na komunikacijsko vešč način odpira pomembne polemike na področju, ki ga zastopa. Da mora postopat objektivno, z upoštevanjem črke zakona, je jasno, a za osebnost takšnega formata, kot ga zahteva položaj varuha človekovih pravic, bi moral predstavljat omenjen napor le osnovno držo pri delovanju, ne pa edino zgolj uradniško bistvo stvari. V kolikor gre le za zbiranje obupno suhoparnih in vsebinsko nepoantiranih letnih poročil, menim, da bi morali predlagat ukinitev te funkcije, saj ombudsman pri nas izvršilnega vpliva nima niti v najmanjšem predstavljivem obsegu. Za morebitno pozivanje inštitucij, naj opravljajo svoje delo častno, etično in profesionalno, kar počne premnogokrat vsebinsko bolj angažirano tudi vsak tretji bloger pro bono in ga sliši več državljanov kot dobro plačanega zakulisnega dežurnega jamrača Varuha človekovih pravic, ter pomoč v obliki nasvetov posameznikom, da se v lastnih potnih sragah borijo naprej sami, ko jim je kršena človekova pravica, je dovolj le kvazi formalno neodvisen marginalen oddelek na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve z največ dvema zaposlenima. Tiskovna konferenca pa nima smisla, da ne bi novinarji tratili dragocenega časa za prisilno dremanje na delovnem mestu.

Skratka, večkrat mi je ušla misel k motivu predloga Janeza Drnovška, ki je bil že takrat v formalni argumentaciji izbora za lase privlečen. In vsakič bolj se je v meni utrjeval pomislek, da je bila poteza predvsem osebno motivirana, morda celo transformirana v zahvalno darilo na podlagi prijetne izkušnje z gospo psihiatrinjo le na osebnem nivoju in prekleto malo premišljena v svrho operativne funkcionalnosti družbene razsežnosti. Čokoladna bonboniera Merci za darilo se mi zdi v takšnih primerih premnogo bolj korektna klišejska ideja, a pri nas se verjetno podeli več delovnih mest zgolj v osebno zahvalo, kot je obsežna povprečna letna naklada omenjenih bonbonier, tako da vsak prejemnik brezplačnega darila, ki prinaša zavidljiv profit obdarovancu, zgolj ni nič eksplicitno posebnega v okolju s takšnimi in podobnimi interesantnimi elementi bontona.

Ker sem se že sprijaznila, da aktualna varuhinja človekovih pravic ne premore trohice vsebinsko prepričljive angažiranosti, je nekomunikativna, hladna in s svojimi odzivi manj intrigantna od povprečne uradnice na davčni upravi, sem bila kar presenečena, da je verjetno prvič vdrla v medijski prostor z nekim stališčem v imenu svojega poslanstva, ki je izpadlo celo vsaj deloma samoiniciativno. Do zdaj smi bili vajeni, da je gospa predvsem zaradi neustavljivega bezanja novinarjev kdaj pa kdaj odmomljala nekaj zakonskih predpisov, po tem smo pa lahko padli v komo od pomanjkanja znakov motivacije za oblikovanje kakršnega koli omembe vrednega argumentiranega mnenja, kaj šele spodbude h konstruktivni potezi. V primeru koroške deklice je bilo sploh hudo. Z mlačnimi oprodami v paketu je dokazala še maksimalno uklonljivost, negotovost in se za nameček še osmešila odzivanjem na neke obskurne gospodinjske revijalne člančiče, medtem ko glasu ob precej bolj tehtnih alarmih znotraj javnega diskurza ni bilo od nikoder, mencanja pa veliko.

NOVINARJI SE IGRAJO POLITIKANTE

Ker pozitivna presenečenja žal večinoma ne trajajo dolgo, je bilo tudi tokrat tako. Odzivi večine medijev so se predvidljivo vrstili v slogu bede javnomnenjske zbeganosti in zafrustriranosti ob stigmatiziranih takoimenoavnih tabu tematikah, v tem primeru povezanih z odnosom do verskih manjšin. Prisiljeni smo bili spremljat ad hoc populistična floskularjenja na temo spoštovanja do drugače verujočih, ki nimajo nobene zveze s tematiko samo po sebi in odnosom družbe, kakršno smo z osnovnimi vrednotami tlakovali v imenu demokracije in ustavne nedotakljivosti posameznika pri vprašanjih človekovih pravic, ki in dokler ne posegajo v pravice drugega. Dolgočasit sem se morala celo ob skonstruiranih prispevkih, ki so celoten nabor minut posvetili na primer predstavitvi ene muslimanke z otrokom, ki je nam butcem na dolgo razlagala, kako pač ona dojema zadevo. Dojema seveda samo tako, kot nam je vsem jasno in bi sporočilo lahko skrčili na obseg znakov enega twitta. Zato edino, kar pri takih medijskih pristopih jasno ni, tiči v vprašanju, zakaj, zaboga, poslušamo neko osebo iz množice s svojim mnenjem celo dlje časa, kot nas novinarji radi zamorijo z objavljanjem izjav naključno nadlegovanih mimoidočih, pri čemer se posledično za objavljanje neštetih nebuloz ne čutijo osebno odgovorni. Podpiram izpostavljanje kogar koli, ki ima na zalogi kaj zanimivega o čemer koli že za povedat in je tako tudi predstavljeno, s polno odgovornostjo avtorjev prispevkov, ki posredno ali neposredno predstavijo tudi, kaj neki so želeli omembe vrednega povedat v nadgradnjo splošno prežvečenih informacij. Ideoloških bluzenj na nivoju pubertetniških aktivističnih izbruhov pač ne potrebujemo. Tega se lahko nažreš med skupinskimi obredi po parkih z litrco v roki, ko še niti volilne pravice nisi dobil.

NEKATERE VERSKE SKUPNOSTI MENIJO, DA SO OSEBNO IZZVANE

Zvrstila so se tudi predvidljiva negodovanja s strani predstavnikov muslimanskih skupnosti, ki so še bolj predvidljivo diskreditirali problem in označili javni poziv varuhinje za spodbujanje sovražnosti zoper muslimane. Relavantno vprašanje v demokratični družbi o pravici do poseganja v pravico odločanja drugega o svojem telesu so vzeli samo za talca v imenu ogroženosti pred versko nestrpnostjo. In to še ni vse. Preko nekaterih medijev so celo izrabili priložnost, da so pozivali k ukinitvi obrezovanja otrok kot samoplačniško storitev. Vsi v državi, kjer so vse religije ločene od države, naj bi zaradi prepričanja določene verske skupnosti plačevali obredja, ki so v navzkrižju s temeljno človekovo pravico in v tem primeru pravico otrok, ker … Ha! Ta je šele dobra! … ker sicer, trdijo sami, spodbujamo pojave mazaških posegov, ki lahko otrokom povzročajo veliko škodo. Verjamem, ja. V tem delu torej vzamejo za talce pri uveljavljanju svojih želja še otroke. Če boste prepovedali obrezovanje dečkov, jih bomo pa vodili k mazačem, ki jih bodo tako prizadeli, da vam bo še žal, da ste se borili za njihovo kožico na lulčku, nam pravzaprav pravijo. Oh, kako lepo od njih! Njihova kritika ni usmerjena v tiste, ki otroke izpostavljajo nevarnosti, pohabljenju ali v najbolj radikalnih primerih mazaštva celo smrti, ampak v družbo, ki nepotrebnega posega s trajnimi posledicami v telo otroka ne bi tolerirala in podpirala. Krivi smo že zdaj, so zažugali sodržavljanom Slovenije, ker ne nudimo čim bolj strokovno opravljenih posegov nad otroki zastonj. Neverjetno! Res neverjetno, čeprav soglašam z vidikom, da je dopuščanje plačljive storitve navadna hinavščina, ob kakršni se hipokritom cedijo sline po profitu, saj bi moral bit poseg nad otroki preprosto prepovedan, v zdravstveno utemeljenih primerih itak brezplačen, samoplačniško dovoljen pa le v primerih odločitve polnoletnega moškega.

V DEŽELI KRONIČNO ZMEDENIH IN HINAVSKIH NE VEMO, KAJ NEKI POMENI ZDRAVSTVENO UTEMELJEN POSEG V TELO

Zdravstveno utemeljen poseg v telo seveda nikakor ne pomeni kvantanje o boljši higieni, niti napovedovanje relativno večjih možnosti za infekcije v bodočnosti. Na podlagi tako smešnih argumentov je namreč možno z lahkim srcem še mnogo bolj zagovarjat na primer preventivno izrezovanje slepiča pri otrocih, saj v bodočnosti lahko pride do hudega vnetja, razlitja in posledično celo smrti. In kaj bi zdravnik odgovoril staršem, ki bi želeli, da njihovemu otroku preventivno odstranijo slepič? Odgovor, prosim?

Da ne bo pomote, moja zgroženost ob vsem priloženem niti ni toliko namenjena odzivu verske skupnosti, ker gre na žalost za precej stereotipen primer nezrelega, nesamokritičnega in egoističnega odzivanja skupin in posameznikov v stanju občutka ogroženosti s strani vseh ver, ras, nacij, spola in starosti. Mnogo bolj neznosno se mi zdi omledno odzivanje na poskuse takšnih pritiskov, ker pričajo o nesigurnosti in resnično nerazčiščenih pojmih pri zastopanju vrednot v naši družbi. Problema v odnosu do muslimanske verske skupnosti namreč ni. Odnos je jasen oziroma bi moral bit, enako, kot do vseh verskih skupnosti. Gre le za vprašanje, ali v naši državi dopuščamo, da so otroci do te mere zgolj last staršev brez osebnih pravic, da pravno priznani skrbniki lahko počnejo z njihovimi telesi, kar jim pade na pamet v imenu česar koli že, čemur pač verjamejo. Baje smo klofute drastično prepovedali, čeprav bi bil kakšen starš lahko prepričan, da le z najmočneje serviranimi najbolj učinkovito izbija zlo iz otroka in tako skrbi za njegovo dobrobit. Zarezovanje v lulčke v imenu domnevno večje higiene je pa sprejemljivo, okej. Obup!

KVAZI AKTIVIZMI IN UBOŽNA NEGOTOVOST PRED OBLIČJEM ZDA

V smeri zaščite temeljnih otrokovih pravic, ki je veliko bolj ranljivo področje, ker otrok pravic do samostojega odločanja nima, bi pričakovala od zrele demokratične družbe, ki ima razjasnjene pojme o človekovih temeljnih pravicah in svoboščinah, s katerimi ne sme posegat v pravico drugega, da bo podpora prepovedi kakršnih koli posegov nad otroki, razen v primeru utemeljene zdravstvene ogroženosti, nedvomna, nedvoumna in brez potrebe po posebnih razpravah s komer koli. In kaj doživim leta 2012? Varuhinja človekovih pravic se je predvidljivo po nekaj vsebinsko skromnih poskusih pritiska v svojem slogu upognila in začela negotovo jamrat, da je hotela le opozorit, kako to področje pri nas pravno formalno ni urejeno. Khm. Nekateri mediji, ki ne vedo, kaj bi o čem mislili in zakaj, če ne dobijo plonk listka, so po logiki stvari zavohali kri in medlo gospo, ki prav tako ne ve, kaj bi in če sploh bi kaj, še bolj sesuli. Češ, zakaj se pa zdaj sploh oglaša s tako tabuizirano tematiko, če se prej nikoli ni … oziroma se sicer sploh oglaša ne. Izjemen argument, nevreden osnovnošolskega pričkanja, a niti ne najbolj bebav, kar sem ji slišala. Insinuacije o izkoriščenju politične priložnosti zaradi nove vlade so sicer komične, saj gredo predvsem pretekli levi vladi v minus, če že, v kolikor bi se Drnovškova predlaganka dejansko bala s takšno pobudo oglasit v javnosti zaradi levičarskih kvaziaktivističnih radikalcev, ki neselektivno razsajajo s toleranco do domislic manjšin zaradi tolerance pač, kar ni nič manj slaboumno in škodljivo od pregovorne nestrpnosti desničarskih radikalcev. Definitivno pa oboji že tradicionalno dobro sodelujejo, da se vsebinsko relevantne problematike ne rešujejo in se škoda za vse le poglablja. Levi radikalci vse na spisku levičarskih pamfletov podpirajo, ker je podpora edini zakon in floskula, ki so jo bili pripravljeni možgansko absorbirat (ne pa tudi reciklirat), desni radikalci pa iz istega razloga vse zavračajo. Skratka, že sramotno predolgo skozi zgodovino v dopolnjevanju odlično sodelujejo pri ohranjanju status quo pozicij.

Še hujša blamaža od kolcanja varuhinje pri tuhtanju, kaj storit s prakso obrezovanja lulčkov, se je pojavila ob informaciji, ki so jo razbobnali mediji, da, Ha!, v Ameriki opravijo cirkumcizijo pri kar 60% otrok. Vrednost sicer že dolgo iz leta v leto niha od 50% in naraste v določenem obdobju tudi čez 60%. Beda se skriva predvsem v tem, da se je s tem podatkom žongliralo predvsem z vidika stopanja v bran muslimanski verski skupnosti (judovska pri nas pač nikogar ne briga preveč, pa njihov glas ni bil tako slišen, ker komuniciramo predvsem na podlagi čustveno motiviranih blodenj iz prejšnjega stoletja). Češ, a vidite, nestrpneži nemarni, Američani različnih ver počnejo enako. Tako vdira diskurz na nivoju sporov v vrtcu preko medijev v vsak naš dom in postajamo iz dneva v dan bolj bedasti. Dejstvo, da je v Ameriki omenjena praksa močno razširjena in presega omejitev na versko pripadnost, priča predvsem o tem, da je izenačevanje diskusije o tem problemu z diskusijo o verski strpnosti ali nestrpnosti popolna hinavska zloraba problema, ki že dolgo presega okvir verske pripadnosti, čeprav se je v daljni preteklosti začelo na tem mestu.

FANTAZME IN DEJSTVA O LULČKIH

V Ameriko naj bi se praksa v 19. stoletju razširila iz Anglije in nisem zasledila nobenih rezultatov raziskav, zakaj naj bi se v Ameriki razširila in tako ustalila, glede na to, da za Anglijo ne velja niti približno enako. Razlog v tem primeru je bil neverjeten. Botrovalo mu je prepričanje, da masturbiranje povzroča številne bolezni, med njimi so bili najbolj v skrbeh za povzročanje duševnih zlomov. Prepucij (kožica, ki je obrezanemu penisu odstranjena) je namreč močno oživčen. Zaradi tega se je sklepalo, da draženje glavice ob hlače fantke kar naprej spodbuja k masturbaciji, ki škodljivo vpliva na njihovo zdravje in psihično stabilnost. Upam, da zmotno mišljenje ni treba dandanes posebej razlagat nikomur, čeprav še vedno nekaj resnice tiči tudi v tem, da se marsikomu zmeša od poželenja in neustavljive spolne sle. Ampak predvsem zaradi nepotešene ali neustrezno izživete spolne sle. S spoznanjem o oživčenosti perpucija, ki služi tudi kot zaščita penisa pred zunanjimi vplivi, so se javno vrstile že polemike o prikrajšanosti moških za večji užitek pri seksu. Poseg brez dvoma ni primerljiv v drastičnosti posledic z obrezovanje ženskega klitorisa, pri čemer je ključen in edini namen sramotnega pohabljenja spolovila ravno preprečevanje spolnih užitkov pri ženskah, vendar pa gre za dejstvo, ki nikakor ni zanemarljivo, da gre za zelo oživčen del uda. Pozitivni vidik obrezovanja, ki ga radi omenjajo zagovorniki, interpretira korist v večji zmogljivosti moškega za dooolge spolne odnose in celo v preprečevanju prezgodnjega izliva. Takšna interpretacija bi zagotovo razveselila moške s prezgodnjim izlivom, prav nič pa tiste, ki so nagnjeni k impotenci. Zato je v vsakem primeru edina humana rešitev, da se ima moški pravico odločit za ali proti posegu sam, kar koli si že misli o prednostih in pomanjkljivostih svojega penisa in kolikor je pač sposoben zaznavat pomen seksa v svoji glavi, tisti na vratu.

OTROK KOT LASTNINA IN PROFIT NA TRGU

Prilaščanje moralne pravice do nepotrebnega vtikanja v telo drugega, ki celo prinaša trajne posledice, je nezaslišano in amoralno. Ali so razlogi verska prepričanja, prepričanja kakršne koli druge vrste ali pa hudobija ateista, je nepomembno! Demokratična družba, ki zastopa temeljne človekove pravice o osebni nedotakljivosti, ne bi smela podpirat nobenega poseganja v telo otroka, ki ni utemeljena s pomembno koristjo za otrokovo zdravje, pri čemer bi bile škodljive posledice večje v primeru odsotnosti posega in neposredno izražene. Kar zagotovo ni le predvidevanje, da morda kdaj lahko pride do infekcije, do česar lahko pride v vsakem primeru. Sicer bi morali staršem in vsem zakonitim skrbnikom tolerirat tudi preventivna odstranjevanja slepičev, konec koncev morda tudi obrezovanja ušes ali plastične operacije nosov, saj lahko v bodočnosti trpijo zaradi slabe samopodobe in celo psihično zbolijo, ko se zagledajo v ogledalu. Predvsem v Ameriki se ravno takšni posegi pri otrokih že dolgo pojavljajo. In v Ameriki, srčiki prepogoste prevlade trga nad moralo in zdravjem, je sprejemljivo skoraj vse, kar se lahko dobro proda, v kolikor ni močno angažiranega udarnega upora.

Amerika rada sprejme vse, kar se lahko dobro prodaja in če se obrezovanje še danes lahko dobro trži, brez da bi kdo posebej cvilil in se pritoževal, kar je malo verjetno pri vprašanju o tako intimnem delu in še manj, če so pod vprašajem moški, ki ne smejo jamrat in jokat, še posebej zaradi falusnega ponosa ne, je tržno pač sprejemljivo. Juhu! In predvsem židovska omrežja, ki so se uspešno zavihtela v sam vrh poslovnega monopola, kar pomeni tudi nezanemarljiv monopol nad javnim mnenjem preko različnih neformalnih vzvodov vpliva, zagotovo nimajo nič proti.

KJE JE KDO, KI BI KOT SONCE POSIJAL, KJE JE KDO, KI BI ZNAL?

Ključno vprašanje za nas pa je, ali smo samo mlahavi luleki, ki se sprašujemo, ali bi bilo bolje kimat muslimanom, Američanom, Evropi, mogoče ateistični populaciji sosedov iz bivše države … O, kje si kdo, ki bi povedal, kje je kod, ki bi nam pokazal pot do stranišča? Ali smo sposobni formirat obče koristne človečne argumente in sprejemat odločitve zase in zaradi nas vseh?! Ob teh vprašanjih me je spet skoraj ruknilo s stola. V enem od prispevkov na to temo novinarka sicer ni nasprotovala pobudi varuhinje človekovih pravic, ampak ji je očitala, ker se ni prej posvetovala z muslimansko skupnostjo. Prosim?!!! Ali živim v laični demokratični državi, kjer je vsaka religija ločena od države, ali ne? Odločimo se že enkrat! Da ne bo nesporazuma. Vsak diskurz podpiram, zakaj torej ne bi tudi o tem poklepetala varuhinja človekovih pravic s predstavniki muslimanske vere. Ni razloga. Lahko bi prispevali kaj pametnega. Vendar dialog nikakor ne more pomenit posvetovanja, pri kakršnem bi bilo mnenje muslimanov posebej pomembno, kar se tiče vpliva na odločitev države, ki sledi jasnim smernicam vrednotnega sistema, ki se pač v nekaterih ideoloških stremljenjih ne pokriva z nobeno od religij. Tudi s katoliško, ki predstavlja večinsko populacijo verujočih, ne. Verske skupine imajo v demokratični državi pravico do izražanja svoje vere, pravico do lastnih verskih subjektov itd. Nobene pravice, ki posega v ustavno ali zakonsko opredeljen vrednotni sistem družbe, pa ne morejo uveljavljat, enako kot kateri koli drug državljan, ne glede na vero, nacionalno pripadnost, spol, raso ali starost.

IDEOLOŠKO BUTLOVANJE

Pri nas smo seveda posebej obremenjeni, frustrirani pravzaprav, od strahu pred nestrpnostjo do muslimanov in nekdaj sosedskih pripadnikov bivše Jugoslavije, kar je za vsak razumen dialog o čemer koli, kjer smo si različni, naravnost bolestno ovirajoče. Američani taisto paranoidno situacijo vzdržujejo v odnosu z Afroameričani, do muslimanskega sveta pa bolj intenzivno in tudi invazivno izven meja, Rusi imajo spet svoje še ojačane simbole komunikacijske paranoidnosti po razpadu Sovjetske Zveze itd. itd. Dolgočasno, brezumno, naporno in nekoristno za umret. Desničarski nacionalistični izpadi so ponavadi vsem jasni in razumljivi, četudi večplastnost vzrokov z detajli v paketu večine ne zanimajo in je veliko škode povzročene zaradi infantilnih demoniziranj tovrstnih vzgibov, zaradi česar o pravi naravi stvari, predvsem zlu, ki je tlakovano z dobrimi nameni, povprečen študent pojma o pojmu nima. Kar je zelo slabo. V skrivnostnost pa so na drugi strani zaviti levičarski ekstremizmi, ki s pavšaliziranjem problemov in brezmejno toleranco do vsega, kar desničarski radikalci zavračajo, prav tako ne prispevaju k razumevanju narave stvari nič, k škodi pa precej. Ko zavoham takovrstnega napeteža, ki komaj čaka, da bo stopil v bran kakšnim spornim mentalitetnim produkcijam in običajem verske skupnosti, ki ni katoliška, me sicer že vnaprej popade zehanje, ker znam floskule na pamet, zato sem začela še sama kot pokvarjen računalniški program težit s spremembo primera. Ob Špancih na primer se pri nas nihče ne počuti ogroženega, niti noben radikalen levičarski pubertetnik po duši ni vajen obrti postavljanja v bran Špancem. Zato se popolnoma zmede, ko na mizo ruknem vprašanje, ali bi bil v imenu spoštovanja prepričanj, vere ali kulture drugega naroda, pripravljen podpret tudi špansko skupnost, če bi se v Sloveniji vzpostavila in bi zahtevala pravico do postavitve arene za bikoborbe. V imenu kulture seveda. Neverjetno, kako hitro, brez izjeme, fašem absolutno nikalen odgovor in poduk, da je pri nas mučenje živali prepovedano. A, bejž, no. Ugotovitev pa taka. Potem začnem težit v bran apetitom hipotetične španske skupnosti, da Slovenci tudi prakticiramo koline. In praviloma fašem še predvidljive razlage o nujnosti humanega poboja, torej delnim nestrinjanjem s kolinami prav tako, a vendar nepopolni primerljivosti klanja v prehrambene namene v primerjavi s podpiranjem mučenja v zabavo in zgolj za finančni profit itd. itd. Seveda se strinjam, a kaj, ko enakovredno ne poteka razgovor, kadar pride na vrsto kar koli povezanega s praksami muslimanov ali Romov, dveh skupin, zaradi katerih smo ekstra nadpovprečno frustrirani in posrani, kaj si bomo mislili, rekli ali spekli in kaj bodo oni nazaj mislili, rekli ali, bohnedaj, spekli. Povratni občutki so verjetno enaki. S tem pa tudi recipročnost hinavščine in nategovanja drug drugega z dobrimi ali slabimi nameni. Mešano. Stvar priložnosti. Lekcija, da absolutne svobode nima nihče in enakovredno svobodi za vse enako veljajo tudi omejitve, je zelo slabo obdelana, ker je opletanja s pamfleti preveč, spoznavanja, obravnave odgovorov na vprašanja, zakaj in do kod omejujemo svobodo vsakega enakopravno obravnavanega posameznika, pa absolutno premalo.

IDEOLOŠKA BLAZNOST POLEG ABORTUSOV UGRABILA ŠE LULČKE IN CEPLJENJA

Problematika lulčkov je tipičen primer nedostojno ideološko ugrabljenega diskurza. Tako s strani javnosti, ki jo zastopajo medijski nerazmišljujoči novinarski obremenjenci, kot s strani verskih skupnosti, ki so si tematiko kar povsem prisvojili in jo stigmatizirali le za lastne koristi kot primer spodbujanja sovražne nastrojenosti. Zelo nedostojno!!! Ob tem smo bili kot celotna družba deležni še očitkov, kako je mogoče, da se vtikamo v pravice staršev, da obrezujejo lulčke svojih sinov, medtem ko zagovarjamo in prakticiramo abortuse. No, nič hudega. Na to vprašanje bi morali samo znat odgovorit. Kako preprosto, a ne, ali pač ne?

Da določeni posamezniki ne soglašajo z določenim vrednotnim sistemom v zvezi s pravicami otrok, nikakor ne pomeni, da bi morali bit tiho ob kopičenju moralno spornih dejanj nad otroki. Kvečjemu obratno. Oglašat bi se morali več, na različne teme. Škoda, da je naša družba tako trapasta, da se ombudsmanka zdaj duši pod pozivi, naj utihne. Pa je komaj kaj čivknila. Ta tragikomična situacija kar preveč pove o grozljivi zafrustriranosti in hinavščini naše pregovorne tihe maše v vsaki bajti. Sicer me pa predvsem zelo veseli, da je tudi muslimanska skupnost pripravljena aktivno sodelovat pri preizpraševanjih o zelo pomembnih in perečih vprašanjih na področju človekovih pravic. Navdušena sem. Škoda le, ker so v tem primeru le zlorabili temo abortusa, da bi zaprli gobce tistim, ki nasprotujejo pravicam staršev, da odločajo, ali bo lulček njihovega potomca obrezan ali ne. Tihi pakt je jasen. Vi molčite o pravici do obrezovanja otrok, mi bomo pa do nadaljnjega molčali o z zakonom potrjeni podpori in državnem financiranju abortusov. Vsi bomo molčali o takoimenovanih spornih tabu temah in srečno, složno živeli na veke vekov. Malo morgen!

Legalizacija abortusa je akt v sili in sprejet v družbi, ki priznava kakovost življenja kot višjo vrednoto od preživetja za vsako ceno. To je dejstvo in vsako sprenevedanje je odveč. Posameznica, ki se odloči za abortus, prizna, da ni pripravljena ali sposobna prevzet odgovornosti, da bi bilo življenje otroka z vseh vidikov vsaj zadovoljivo kakovostno. Na drugi strani kot država priznavamo, da v okviru državne skrbi za naše nepolnoletne državljane ni pripravljenosti in sposobnosti, da bi za vse rojene v neugodnih okoliščinah ustrezno poskrbeli, saj še za precej manjše število otrok, ki ostanejo brez staršev, kot bi se takšnih rodilo, v kolikor bi bil abortus prepovedan, ni poskrbljeno na zavidljivem nivoju. Ko bomo eksistenčno dovolj stabilna, osveščena in odgovorna družba brez sistemskega ustvarjanja drastično neenakovrednih razlik v pogojih za življenje, da se abortus praktično nikomur ne bo zdel več utemeljen, ker najslabši pogoji za nikogar ne bodo več tako slabi, se bo vredno pomujat v smer preprečevanja nepotrebnih zlorab abortusa, morda celo razmislit o ponovni uvedbi prepovedi, razen v posebnih primerih zatajitve kontracepcije, posilstva itd. Hmmm … to bo leta … ah, ne bo me več med živimi.

Primerjava omenjene dileme, ki se odvija še na nivoju zgodnje faze nerojenega, ko je otrok tudi še del materinega telesa, je po mojem mnenju precej neokusna v primerjavi z obrezovanjem lulčkov otrok brez moči do odločanja o svojem telesu. Gre za precej manj pomembno tematiko v primerjavi z moralnimi dilemami ob abortusu (ki človeka v intenziteti minejo ob prizorih prevelikega števila lačnih ust in s tem povezanega umiranja na obroke v revnih državah), vsekakor, a za to nič manj nadležno v posledicah, če odrasel možak ni zadovoljen z izdelkom, še posebej ob dejstvu, da je poseg nepotreben. O tem, da nobeni zdravstveni razlogi z nakladanjem o večji higieni ne govorijo v prid nujnosti po obrezovanju, mi verjetno ni treba posebej razpredat. Toliko in toliko prednosti imajo obrezani lulčki in prav tako neobrezani, zato je ustrezna primerljivost dileme možna le na nivoju, do kod seže pravica starša, da posega v telo že rojenega otroka? Zakaj ne bi imel vsak zakonski skrbnik otroka potemtakem enako pravico, da odloči o preventivni odstranitvi slepiča otroku ali medicinsko nenujni operaciji nosu in še kaj podobnega?

Neokusna je tudi primerjava s cepljenjem. Vemo, da smo otroke v preteklosti precepili zato, da ne bi množično umirali! Vemo tudi, da cepljenje ni stoodstotno brez možnih neželenih stranskih učinkov. Vemo, da smo začeli dvomit v pozitivne namene vseh cepiv in sumili, da je biznis z apetiti po profitu raznih farmacevtskih lobijev zameglil resnično pozitivne namene v dobro otrok oziroma zdravja populacij družbe. O tem so se odvijale burne razprave, ki so tudi povzročile precejšnje spremembe v politiki cepljenja in staršem omogočile več pravic do samoiniciativnega odločanja. Stanje nikakor ni popolno, dilema pravilnega ali nepravilnega delovanja ostaja v vsakem primeru in za vsakega posameznika v posebni situaciji posebej unikatna, zato je zloraba tudi te pereče teme za utišanje ljudi že pokvarjeno dejanje! Vsak prispevek k boljši, bolj humani, človečni rešitvi je dobrodošel. Ne glede na vero, raso, spol ali starost konec koncev. Igračkanje s takšnimi temami, kot da gre zgolj za zabavno ščipanje za lulčke, je pa neznosno nezrelo in nerazumno.

O tem, da, ironično, po Koranu ravno muslimanom ni zapovedano obrezovanje dečkov ali odraslih moških, tudi ni treba posebej pametovat. Povsem enako, kot ni po Koranu zapovedano na primer nošenje burk. Pozivi k obrezi v imenu darovanja koščka svojega telesa bogu in s tem izkaza pripadnosti so del judovske zapovedi in del Stare zaveze svetega pisma v kriščanstvu. Ampak vidiki religioznega izvora itak ne smejo igrat pomembne vloge pri odločanju o takšnem vprašanju, ker smo družba, ki vero ločuje od države in presoja na ustavnih temeljih, ki jih mora s časom tudi nadgrajevat v svrho bolj poglobljenih spoznanj, spoštovanja demokracije in osebne integritete, če je potrebno.

MI SPOŠTUJEMO, TOLERIRAMO IN Z VESELJEM KASIRAMO

Ker v prid posegu obrezovanja dečkov ne govori nič zdravstveno pogojeno nujnega, je dovoljenje, da starši ali zakonski skrbniki lahko po svoji volji odstranjujejo dele spolnega uda otroka, v popolnem neskladju z zagovarjanjem temeljnih človekovih pravic, med drugim do odločanja o lastnem telesu! Ni razloga, da bi se zgledovali po Ameriki, v kolikor ni podanega ustreznega argumenta. Za odločitve je pomemben odgovor na vprašanje, zakaj je čemu kjer koli tako, kot je. Ker je razviden predvsem argument profita na plečih najšibkejših, ga je z lahkoto možno zavrnit, ali pač ne? V primerih, da določene skupine ljudi ali posamezniki grozijo državi, da bodo otroke izpostavljali večjim življenjskim nevarnostim, v kolikor jim država ne bo omogočila česar koli že, bi morali temu primerno ukrepat. Saj je menda v tej državi jasno, kako ravnamo v primerih ogrožanja otrokove dobrobiti ali tudi to v osnovi ni več jasno???

In ja, vem, da se bo obrezovanje dečkov nadaljevalo, seveda samoplačniško, z idealno utemeljitvijo, da smo pojem dobrote, ki skrbimo, da otroke ne bi dobili v roke nevarni mazači (ja, izsiljevanje je uspelo, profit je neoviran). Skomig z rameni, nekaj pamfletov o strpnosti za prilagodljivejše in čao.

Neverjetno. Ženske smo si kljub dolgi zgodovini zasužnjevanja na koncu koncev izborile več pravic na teritoriju hrepenenja po demokraciji, da se ne vtika več v naše klitorise kdor koli, kakor koli in kadar koli komu paše. Moškim pri obrambi svojih lulčkov pred tujimi vdori gre pa tako prekleto slabo. Res so prilagodljivi … hmmm … tako prilagodljivi, kot prevečkrat mačoidno pričakujejo od drugih, da naj bi bili. Frapantno.

LOLEKI IN LULEKI SO DRUGORAZREDNI DRŽAVLJANI

V vsakem primeru ob nobenem vprašanju o temeljnih človekovih pravicah, kamor spada tudi nedotakljivost posameznikovega telesa, ne bi smeli razpravljat in odločat, kot da kvantamo o nepomembnih lolekih ali pa lulekih. Baje pristajamo na tezo, da nihče v naši družbi ne bi smel bit obravnavan kot drugorazredni državljan ne glede na raso, nacionalnost ali spol. Ne pozabimo tudi na starost!

P. S. : Danes, 21. 2., je bil v okviru oddaje Preverjeno na POP TV prispevek na temo obrezovanja otrok pripravljen korektno, nepolitikantsko in objektivno z aspektov možnega zagovora in nasprotovanja, a vendarle z zavedanjem, v čem je namen vrednot in temu primernih zakonov in predpisov v demokratični civilizirani državi, ki je ureditev ločenosti vere od države že zdavnaj sprejela z razlogom, med katerimi je najbolj bistveno omogočanje svobodnejšega nadgrajevanja in spreminjanja spoznanj v korist bolj kakovostni in suvereni eksistenci vsakega posameznika!!!

Ne strinjam se le z izenačeno poanto med obrezovanjem dečkov in krstom otrok pri katolikih oziroma kakršnem koli indoktrinacijskem obredju katere koli vere, ki ne vsebuje nobenega posega v telo in ne pušča v tem smislu nikakršnih trajnih posledic. V primeru, da se posameznik kasneje lahko veroizpovedi tudi odpove, iz nje izstopi, problema ne vidim, saj gre le za neizogibno vzgojo v določenem kulturnem aspektu, ki ga prenaša otroku vsaka družina, pri čemer je določena vera le ena izmed možnosti. Obrezan penis pa je za vekomaj obrezan. Problematizirali bi lahko le formalno oviranje pri odločitvi za opustitev pripadnosti določeni veroizpovedi in seveda vključevanje verouka v redno šolanje, v kolikor bi kaj takšnega komu padlo na pamet. Verouk kot možna dejavnost v okviru katere koli religije izven rednega šolanja pa spet ne more bit sporna, kot ni sporno vprašanje, zakaj nekateri otroci trenirajo tenis, drugi balet, tretji se učijo violino, četrti obiskujejo dramski krožek, nekateri cele dneve zabušavajo ob računalniških igricah, pri drugih starši spodbujajo radovednost, učenje in bralne navade itd. V kolikor bi problematizirali uvajanje otroka v določeno mentaliteto, bi morali problematizirat mnogo širši spekter morebitne nekonstruktivne ali neustrezne vzgoje in zgledov s strani staršev, pri čemer bi se versko vzgojeni otroci zelo verjetno znašli na dnu po potrebi za posebno problematiziranje, ki bi kogar koli posebej ogrožalo.

  • Share/Bookmark
 

Avtor Simona Rebolj, zapisano 20.02.2012 ob 01:47 pod Aktualno, Mediji, Politika, Slovenija. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

51 odgovorov na “LULČKI IN PRAVICA”
  1. Nidurun - 20.02.2012 ob 03:28

    kot formalni pripadnik muslimanske verske skupnosti podpišem tvojo obravnavo etičnih vidikov problema.

    svojo sem že zapisal na zapisu iztoka gartnerja, ki se nanaša na to temo, pod vzdevkom Melanholični ptič orečuje ljudi:

    http://iztokgartner.blog.siol.net/2012/02/16/obrezovanje-penisa/

    pohvalil bi tudi nekatere druge izpostavljene vidike, ki jih sam tam v skladu z drugačno naravo bloga nisem poglabljal, pa tudi tiste, ki so mi v tvojem zapisu novi, oz. iz temine obujeni.

    bi pa izrazil še svoj pogled na tisto okončičenje. pri 15-ih, ko sem se dal obrezati, še nisem seksal, sem pa masturbiral. užitek je bil večji po obrezanju. kožica se ob erekciji umakne in tako pri seksu ne igra pomembne vloge. ravno tako sem, na podlagi svoje izkušnje, prepričan, da je, vsaj pri meni, glavica neprimerno bolj oživčena kot tista kožica, kar je tudi nekako logično v splošnem smislu … tudi skozi to, da kožica, kot sem omenil, ne praska veliko po tujih organih med seksom (pri povprečnem penisu, če je ta v stanju erekcije).

  2. Nidurun - 20.02.2012 ob 03:37

    sicer pa:

    “Neverjetno. Ženske smo si kljub dolgi zgodovini zasužnjevanja na koncu koncev izborile več pravic na teritoriju hrepenenja po demokraciji, da se ne vtika več v naše klitorise kdor koli, kakor koli in kadar koli komu paše. Moškim pri obrambi svojih lulčkov pred tujimi vdori gre pa tako prekleto slabo. Res so prilagodljivi … hmmm … tako prilagodljivi, kot prevečkrat mačoidno pričakujejo od drugih, da naj bi bili. Frapantno.”

    mljask.

  3. Miha Mazzini - 20.02.2012 ob 10:03

    Razlog, zakaj je Drnovšek predlagal Čebaškovo, je bil javno povedan v intervjuju za Delo, ne spomnim pa se, ali je rekel on ali ona – všeč mu je bila barva njenega šala.
    Resno.

  4. Rado - 20.02.2012 ob 10:43

    Tematika me zanima in bom z veseljem prebral povzetek, če ga bo kdo napisal.

    Bi pa komentiral le dvoje ( s konca).
    1)”“Neverjetno. Ženske smo si kljub dolgi zgodovini zasužnjevanja na koncu koncev izborile več pravic na teritoriju hrepenenja po demokraciji, da se ne vtika več v naše klitorise kdor koli, kakor koli in kadar koli komu paše.”

    Da ste si same obranile klitorise je zgolj vaša utvara. To smo naredili moški, ker vas radi vidimo kako uživate.

    2) Pizdenje čez vsakokratnega varuha človekoveih pravic je dolgočasno in neproduktivno. Inealnega varuha ni. Vedno bo nekdo stokal čez njegove kvalitete. Ali z leve, ali z desne, ali od kjerkoli. Živ dolgčas!
    S tega stališča se mi zdi ugotavljanje razlogov čemu je Čebaškova postala varuhinja, proč vržen čas.
    LP

  5. Nidurun - 20.02.2012 ob 11:38

    rado, ti si pa preveč levi marš bral verjetno. ali pa si se mal’ pošalu.

    kako veš, da idealnega varuha ni, in od kod si razbral težnjo po idealnem varuhu?

    kot, zdaj tako sklepam, veš, je osnovna prednost demokracije, da lahko državljani javno razpravljajo o ljudeh na pomembnih političnih in drugih položajih. s tem, ko ciljaš na nespremenljivost njihovih kvalitet, zanikaš osnove demokracije. katerakoli razprava je samo kamenček v mozaiku preobratov, vendar se preobrati začnejo ravno z razpravo. tudi to je neka historična osnova. in, kako je lahko dolgčas – s takim slogom in takšnimi argumenti! gre za globoko človeško željo po osmišljevanju sebe in svoje pozicije v družbi. gre za nujnost pri napredku. enako bi lahko napisal, da je trud bančne uslužbenke zaman, ker bo večina prodajalk še vedno zafrustriranih arogantnih prasic. vendar ne – verjetno si vsake kvalitetne bančne uslužbenke izdatno vesel. in to je samo dragocen kamenček v mozaiku.

    sicer ti je pa vse to itak jasno, samo levo jajce te preveč boli ali pa imaš levo možgansko polovico pod nadzorom nekoga/nečesa drugega.

  6. Rado - 20.02.2012 ob 13:56

    Hm Nidurun,

    nič ni videti, da sem te kaj spraševal. Moja replika je bila namenjena Simoni. (željenega povzetka pa tudi nisi napisal)

    ” . . . da lahko državljani javno razpravljajo o ljudeh na pomembnih političnih in drugih položajih.”
    Kar, kar, Nidorun. Ti kar izvoli. Simona ti je na voljo.

  7. Nidurun - 20.02.2012 ob 14:07

    rado, med nama – ti si zabit.

  8. Nidurun - 20.02.2012 ob 14:11

    še nekaj me zanima, pa ne pričakujem odgovora – če so vsi varuhi isti v relativnosti, kot si to domnevno pred-stavljaš, potem je isto s politiko. zakaj si potemtakem zavzet levičar?

  9. bp - 20.02.2012 ob 14:35

    Tole me je spomnilo na vse izraze politične korektnosti in obsodbe urednikov Jyllands-Posten, ki so si drznili objavit serijo karikatur o preroku Mohamedu skupaj s komentarjem, da si želijo razprave o odnosu med sodobno družbo in nejnimi proklamiranimi vrednotami kot so svoboda govora, človekove pravice in verskimi načeli in verskimi skupnostmi. Zanimivo pa, da si tovrstne obsodbe s strani preračunljivih političnih korektnežev niso zaslužili tako očitno in hudo zatirani danski imami, da so morali zato s turnejo po islamskih državah dobesedno razpihovali versko in etnično sovraštvo, ki je na koncu terjalo več sto žrtev.

    Sam sem bil obrezan ne na posebno željo staršev, kaj šele na svojo željo, ampak na predlog naše medicinske stroke, ki se ji je zdela to takrat najustreznejša, če ne celo kar edina prava rešitev, tipa v ameriki to ves čas počnejo (ob verjetno prezgodnjem preplahu staršev pri nekje mojih petih letih).

  10. zzzz - 21.02.2012 ob 00:39
    zzzz

    “Baje pristajamo na tezo, da nihče v naši družbi ne bi smel bit obravnavan kot drugorazredni državljan ne glede na raso, nacionalnost ali spol. Ne pozabimo dodajat še starosti!”

    ne, to zadnje ni potrebno, saj je pravica, ki je tu bistvena, torej pravica do telesne nedotakljivosti, priznana vsem. in če je priznana vsem, potem nima smisla, da dodajamo to, da naj bo priznana tudi ljudem vseh starosti, saj ta pojem vsi to že vključuje.

    daljša replika pa tule.

  11. Simona Rebolj - 21.02.2012 ob 01:16
    Simona Rebolj

    @Nidurun:

    Kaj bi bilo lahko boljšega, kot da se pripadnik muslimanske verske skupnosti podpiše pod tole, še posebej ker vem, da si anonimnosti navkljub “resničen”. Hvala bogu … ne … hvala vsem bogovom in boginjam, bi lahko rekla … hehe …

    Ja, tisto sem prebrala že prej.

    no, s kožico se lahko marsikaj dogaja med takšnimi in drugačnimi porno procesi, hkrati pa nič dramatično posebnega. To, da je pa, kot praviš, glavica zdaj bolj oživčena, pa ni najbolj logično … ker naj bi se ravno po obrezanju utrdila, sproducirala tršo kožo kot nadomestno varovalo, kar pa je logično, tako da … Ampak, kot sem rekla … kar se tiče “uporabnosti” ni nič tako dramatičnega in obstajajo prednosti in slabosti v enem in drugem primeru, zato se nisem hotela posebej spuščat sploh v to in poudarila pomen (velike) glave … ker na koncu koncev to največ šteje, a ne. Bolj je bistvo v tem, da se lahko človek sam odloči, ko je dovolj odrasel in, še bolje, ko je že seksualno aktiven, da pač pozna vse vidike uporabnosti svojega orodja.

    V primerih, ko je za operativnost iz zdravstvenega vidika bolje, kot je bilo v tvojem primeru, pa itak.

    @Miha Mazzini:

    O, hvala za tole. Spravilo me j v smeh in slabo voljo hkrati, kar se sicer prepogosto dogaja ob spremljanju prizorov naših klovnov. Šal je bil verjetno mišljen tudi kot metafora za izjemno energetsko ujemanje oziroma enako barvo energije. Zamolkli in počasen ritem v retoriki ju je precej očitno družil. Po slovensko se temu verjetno lahko reče po potebi tudi šal, če ne veš, kje te v bistvu čevelj žuli, samo veš, da te nekje in bi to tako prekleto rad izrazil. Drnovšek je bil ob koncu pač novinec na poteh pop spiritualizma, pa je imel težave z artikulacijo, poleg še nekaterih drugih pomembnejših.

    @Rado:

    To je povzetek. Glede na obsežnost poglavij “gradiva” celo zelo kratek povzetek. Seveda za nekoga, ki ga tematika res zanima, ne pa na primer samo pamfleti in kronična obsedenost s Simono Rebolj, ker je Simona Rebolj.

    Zapisal si podobno bedastočo, predvsem na priskuten način, kot bi trdil, da je utvara Afroameričanov, da so si izborili konec apartheida, saj so jim to izborili belci, ker so hoteli tudi z njimi svobodno fukat.

    Seveda ne odrekam spoštovanja tistim redkim osveščenim zdravo samokritičnim posameznikom, ki naposled v takšnih primerih tudi res najbolj pomagajo. Ampak to nima veze z nivojem dialoga s tabo.

    In prišel si mi povedat, da ne boš več pisal in govoril o ničemer, ker si v jeseni svojega življenja spoznal, da nič ni idealno. Odločitev je sicer bedasta, ker s tako mentaliteto ne bi prišli niti iz jam, ampak pozdravljam idejo, da nam boš prihranil svoje blebetanje.

    Če na koncu priredim repliko Niruduna … Rado, ti si tako rad zabit in neduhovit, da je za bruhat.

    @bp:

    Ja, v bistvu si dobro vzporednico izpostavil. V igračkanju z domnevnimi škandaloznostmi in ad hoc aktivizmi na relativno enostavnih in varnih primerih je pravzaprav namen. V ta paket ne spadajo resni izzivi, mišljenjska doslednost in podobno. Gre samo za izživljanje nad takoimnovanimi finimi problemi in vsi se počutijo dobro. Pop aktivizem je in, je tudi zabaven. Ker je pop, je temu primerno hinavski in predvsem na videz šik. Pod obleko je lahko drama, ampak važno, da ostane pod obleko in v drame se ne spuščamo, ker škodi dušnemu miru. Mi smo pa vendar šik. Itd.

    Je pa bilo dogajanje okrog karikatur zelo zgovorno kot poskus, kako močan je pravzaprav interes, da so vzpostavljeni nedotakljivi bregovi, ne le na eni strani brega.

    Poznam dva primera podobna tvojemu tudi osebno. V enem je obstajal dvom, da je bilo potrebno, v drugem pa brez dvoma in popolno zadovoljstvo.

    Saj ni problem, da se tudi to zgodi in tudi je lahko bolje, samo argumentacije tipa, da to tudi kdor koli že počne ali da so to nekateri počeli že tisočletje nazaj, so milo rečeno nesprejemljive, še posebej v imenu stroke v 21. stoletju na področju civiliziranih pravnih držav. Žal pa tudi bolno pohlepnih po profitu, kjer se ga le da uveljavit.

    @zzzz:

    Ja, seveda. Vendar je avtorica vse elemente upoštevanja in še tega zraven posebej poudarila z razlogom zaradi poudarka kot takega, kar je mogoče sila enostavno razbrat iz konteksta. Formalizmi so eno (in zaradi njih še toliko bolj pozabljamo, kaj pravzaprav vsebinsko vsebujejo … česa ne smemo pozabit, še posebej če nam nečesa ni treba posebej omenjat), praksa pa drugo in avtorica zapisa, pravzaprav vedno, govori o praksi. To so zgolj uporabni slogovni prijemi, ki služijo izpostavljanju sporočila in jih lahko razume vsaka pismena oseba, zato je kakršna koli daljša replika na to temo povsem odveč in zgolj mletje dolgočasnega nefunkcionalnega mletja praznih orehov, ki se mu ne maram vdajat. Vem pa, da ti meni noro rad težiš, a ti je to zelo težko izvajat na posebne pozornosti vreden način, kar je tvoja masturbacija, ki mene pač odbija.

    Zato spet … Ne bi, hvala, in nasvidenje prihodnjič.

  12. zzzz - 21.02.2012 ob 08:33
    zzzz

    nisi me razumela. povsem jasno je, da si hotela povedati, da je potrebno poudariti tudi to, da nekdo zaradi svoje starosti, ne more biti tretiran kot nekdo z manj pravicami, vsaj v določenih primerih ne. vprašanje je, zakaj tega tudi nisi napisala, ampak si raje napisala, da je potrebno prepovedi diskriminacije na podlagi spola, rase in nacionalne pripadnosti dodajati še prepoved na podlagi starosti. ni je potrebno dodajati, saj tam že je, četudi je ti nisi posebej naštela (naštela pa nisi tudi jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino, ki spet že obstajajo), lahko jo pa seveda posebej poudarimo, izpostavimo. to pa ni eno in isto. s tem, ko ti nekaj nisi naštela, čeprav bi morala, nisi dosegla tega, da nečesa tam več ni in je to treba dodajati. tam je in ker je tam, je ne moreš več dodajati, lahko jo pa res poudariš. in ja vem, tebi logičnost izražanja ne pomeni nič, nekomu drugemu pa ja. in seveda če nekaj takega napišeš na nekem blogu, nekih hujših posledic ni, če pa bi na tak način pisala nek pravni strokovni članek, potem pa to ne bi šlo skozi.

  13. grof - 21.02.2012 ob 12:29

    A je vam vsem skupaj sploh jasno, koliko takšnih “kur” ( se opravičujem perjadi) je v državni birokraciji.Verjetno ne! Največje in najpomembnejše delo ki ga opravljajo je kuhanje kavice, čenče in mešanje megle. Ali nam je lahko bolje, kot je? Ne, ne more nam bit! Saj to sami dovolimo !

  14. David - 21.02.2012 ob 12:54

    Rado pravi: “Da ste si same obranile klitorise je zgolj vaša utvara. To smo naredili moški, ker vas radi vidimo kako uživate.”

    Lahko se razburjate kolikor hočete, ampak ta izjava zmaga. Glede na to, da je to napisal Rado, sem se prav fino nakrohotal. Me pa zanima bolj kot “to”, kakšna je njegova partnerka in če tudi doma trosi “takšne”.

    Je pa žalost, koliko te perjadi, kot je napisal grof, se sonči in kurba v naši upravi, delajo pa samo pizdarije in meglo. Ta perjad zavira ves razvoj.

  15. David - 21.02.2012 ob 13:07

    ….sicer pa, glede lulčkov, sem vedno mislil, da je nedovoljen poseg v telo otroka hudo kaznivo dejanje. Kako sem se motil, spet. Meni osebno se je zdelo zelo zoprno, ko sem videl dve leti staro pekarjevo hči z zlatimi uhani v ušesih (pekar, moj nepriljubljen znanec je s tem kazal njihovo “bogatstvo”). Prav grdo je izgledalo. Neestetsko. Dve leti stara zelo obilna deklica s “čudnimi” uhani, nabavljenimi pri lokalnem zlatarju. Sem mislil, da je fora uhanov v tem, da si narediš luknjice takrat, ko se zato sam odločiš in si za tako odločitev vsaj približno dovolj star.

  16. Horizont - 21.02.2012 ob 13:43

    @zzz
    Najprej replika tebi in to izključno zato, ker sem podobne argumente zasledila tudi drugod po forumih in se z njimi nisem baš strinjala.

    Opozarjanje na to tako ne predstavlja nobenega populističnega floskularjenja, ampak pravilno ugotovitev, da imamo opravka s tehtanjem dveh pravic – pravice do izpovedovanja vere ter ostalih pravic, ki iz tega izhajajo ter pravice do telesne nedotakljivosti.

    Ne, zadeva ni nikakor tako sveto preprosta. Res gre za dve pravici, vendar v tem primeru izvajanje ene od pravic precej drastično poseže v življenje drugega. Se razumemo? Nihče nikomur ne preprečuje, da izpoveduje svojo vero, preprečevalo pa naj bi se izpovedovanje vere »na račun drugega«, v tem primeru nemočnega otroka. Tukaj bi se morala vsaka pravica končati.

    Mnenje Komisije za pravičnost in mir me pa nekako ne preseneča preveč – saj so inteligentni fantje, a ne? Konec koncev, če bi se res v celoti priznala pravica do samoodločbe otroka oz. zakonsko ščitenje te pravice za potrebe izvajanja v odraslosti, bi kaj hitro lahko pod vprašaj postavili tudi krst dojenčkov in mladoletnih. Pri tem seveda ne gre za kakšen večji poseg v telo, vendar pa pomeni iniciacijo v prihodnje obredje in nazore, ki jih otrok nikakor ne more dojeti celostno, lahko pa jih nekritično »ponotranji«, kar je tudi poanta hehehe…

    Dejstvo tega sveta je, da so starši pač usoda svojih otrok in jih s svojimi vzgojnimi pristopi lahko precej zaznamujejo. Verska (ne)pripadnost je samo ena od premnogih stvari, je pa seveda pomembna za Strehovčevo KPM. Naloga dobre države (oz. dobrega pastirja, če hočeš) pa je, da nemočne otroke zaščiti pred res škodljivimi nazori in ravnanji njihovih staršev. Pri nepotrebnem posegu v telo bi črta morala biti zarisana dokaj nedvoumno, saj so ti posegi dosti lažje merljivi kot posegi v dušo – vendar ni! Osebno se tudi ne bojim, da jo bom za časa svojega življenja dočakala. Kaj sem že napisala zgoraj? Usoda pač. Zaenkrat. Ali pa do večnosti, glede na splošno raven dojemljivosti in sposobnosti za empatijo do šibkejših….

    Razprave varuha človekovih pravic so seveda možne zgolj v okviru, ki ga določajo slovenska Ustava, zakoni, splošno veljavna načela mednarodnega prava ter ostale ratificirane mednarodne pogodbe. To ne pomeni nič drugega kot to, da si varuh nekih pravic ne more kar sam izmisliti, ampak upošteva zgolj tiste, ki jih priznava naš pravni red.

    Ob boldanem delu komentarja me je zabolelo pri srcu, predvsem pa v glavi. Sem šla prav na stran naše ombudsmanke gledat, če je tudi tam napisana takšna razlaga. Našla sem tole:

    Varuh pri svojem delu ni omejen samo na neposredne kršitve v ustavi navedenih človekovih pravic in svoboščin, ampak lahko deluje v primeru kakršnekoli kršitve katerekoli pravice posameznika s strani nosilcev oblasti. Intervenira lahko tudi v primeru nepravičnega in slabega upravljanja izvajalcev oblasti v razmerju do posameznikov. Upoštevajoč navedeno pomembno vpliva na razvoj in dvig pravne in upravne kulture v razmerjih med izvajalci oblasti in posamezniki.

    Točno tako kot sem upala, pa na žalost redko doživela. Varuh človekovih prav naj bi varoval pravice najšibkejših v družbi in s svojim delom pomagal oblikovati takšno zakonodajo, ki bo pravicam dala tudi ustrezno zakonsko podlago. To priznavaš tudi sam že v naslednjem stavku.

    Od ombudsmana pričakujemo, da deluje v smer pravičnosti in miru, a ne. Ker pravica/resnica je lahko taka – se pravi resnična/upravičena – tudi če zelo malo ljudi razume in (še) ni urejena v Zakonu o združenem delu ali kajježe, tudi če ji silne množice zaradi svoje nevednosti (še) nasprotujejo. Množice določenih stvari zlepa ne bodo razumele, vedno je bilo tako v zgodovini. Naravnost smešno je, kako se ob določenih temah tako vztrajno išče konsenz v družbi glede pravic manjšin/šibkejših – češ, kakor napravi stari, je vedno prav. Dajte no, kakšno gnilo sprenevedanje. Če po tihem želiš, da se nekaj, kar se kritično ne tiče večine, ne sprejme, je potrebno odločitev prenesti na kar največje število ljudi hahaha. Na pamet mi pride prepir pri izbiri barve za fasado v bloku, kjer sem živela kot otrok. Na koncu je bila stara olupljena fasada dobra še za lepo število let, tako pametno so se odločali kozlovi sodniki.

    Torej: od omudsmana pričakujem, da ne deluje kot nekakšen robotski birokrat, ampak kot čuteče bitje, ki premore zadosti empatije in intelektualne širine, da lahko izobražuje širše množice in opozarja na morebitno neustrezno ali celo škodljivo ravnanje peščice svetih krav. Če je treba popraviti zakonodajo za zadostitev ustavnim določilom človekovega dostojanstva, potem naj bo varuh prvi pobudnik in najglasnejši zagovornik, ne pa mala siva miška-piška, ki se lovi za slamice mednarodnih konvencij ter plašno išče konsenz v družbi, ki ga seveda dobil ne bo! Drugi namreč plašni niso. Še posebej ne tisti, ki imajo znotraj množice menda zmeraj prav heheheh

    Ja, ampak kaj pa “nezadovoljstvo” tistega, ki nikoli ni bil rojen, ker se je mati odločila za splav?

    No, temu pa jaz pravim sprenevedanje. Primerja se nezadovoljstvo nerojenega bitja s trpljenjem in življenjem v pomanjkanju polno razvitih ljudi, z vsemi čutili, z vsemi upi, hrepenenji itd. Na tem izpitu vedno znova pade tudi katoliška cerkev, ki pravico nerojenega postavi nad vse in kot izgovor za vse. Ni važno, če se otrok rodi v največji mizeriji, glavno da se rodi! Ni važno, če se rodi z aidsom, glavno da se rodi! Ni važno, če bo že v prvem letu umrl zaradi podhranjenosti, glavno da se rodi! Glavno, da se rodi. Ko se enkrat rodi, potem pa »naj se pa zgodi božja volja«…al kako? Very nice. Kako nice, naj vam pa posebej pokaže Onslow in to više puta: http://www.youtube.com/watch?v=8w5oaOPKUo4

  17. Horizont - 21.02.2012 ob 13:51

    Sorry, wrong link: najprej sem mislila karikirat Housov Oh my God, pa mi ni šel v kontekst, ker sem se odločila za nice varianto. Ampak House je pač stari prasec, ki rad zajebe hahaha

    Tale bo pravi Onslow: http://www.youtube.com/watch?v=THf-zR0DiUo

  18. zzzz - 21.02.2012 ob 14:14
    zzzz

    @horizont,

    tvoj komentar je na napačnem blogu. prenesi ta komentar kamor sodi in bom nanj odgovoril.

  19. Nidurun - 21.02.2012 ob 14:28

    preveč se govori o empatiji do šibkejših. moram priznati, da me to pri uveljavljanju etičnih vidikov (ki se mi zdijo dobri), zelo moti. kako boš z očitanjem odsotnosti empatije prepričal koga? in – ali smo res etični ljudje tako grozno empatični? jaz nisem. meni je trpljenje večine trpečih samo abstrakcija, zgodba. kar me motivira pri tem, je besedna igra, ki jo zgodba ponuja, možnost ustvarjanja novega sveta, samopotrditev itd. v neposrednih situacijah sem lahko zelo empatičen ali pa zelo neempatičen. načeloma pa nam je empatija dana ali ne. racio pa motivira številne ljudi. zato mislim, da moramo ostajati samo pri igri, pri golih argumentih. ne obešajmo stvari na velike kavlje, ker ne vemo, kje so. uporabljamo kamnsens. prepostavljajmo kot predpostavljajo oni. potrebno je ponižanje ljudi z neumnimi argumenti, potrebna je surova sila. poleg virtuoznega branja njihove psihologije. v resnici so šibkejši. v nekaj potezah lahko vsakogar pripraviš do solz, ne da bi mu držal pištolo na glavi. in v tem je lepota sveta in iz tega užitka v lepem smo etični, ne zaradi absolutne empatije.

    osebno ne rečem – čuteč, empatičen ipd. rečem – normalen. če sploh kaj.

  20. Nidurun - 21.02.2012 ob 14:28

    zzzz: tudi ti si po tej preprosti analogiji na napačnem blogu …

  21. Simona Rebolj - 21.02.2012 ob 20:45
    Simona Rebolj

    @grof:

    Se strinjam. Smo soodgovorni in zato je folklora molka in zamenjevanje pomembnih družbenih vprašanj z zabavo idološko pristranskih navijaških izbruhov prva ovira na poti koristnih sprememb.

    @David:

    Ta izjava morda zmaga po izstopanju zaradi prfuknjenosti, ja, ampak nisem prepričana, če je v tem poanta zapisov na takšne teme.

    Ja, tudi luknjanje ušes otroku, ki ne more izrazit svoje volje, je neetično dejanje. Čeprav se luknjice same celo zarastejo pri otroku v primeru dolgotrajne neuporabe uhanov. Ampak gre za dejanje, ki ne bi smelo bit izvršeno, ne le za posledice, ki ostanejo ali ne ostanejo. Jaz sem jih dobila v osnovni šoli. Zelo zgodaj (mislim, da 10 let). Vik in krik je bil velik, ker mama najprej ni odobravala moje želje, potem pa popustila za rojstni dan in veselje je bilo nepopisno. Neke zlate deteljice so bile. Od takrat nosim uhane, dnevno. Če bi jih nehala dovolj zgodaj, bi se luknjice zarasle. Na tem mestu se mi zdi pomembno predvsem to, da otrok izrazi željo, ne pa, da se ga luknja, še preden spregovori.

    V prispevku na POP TV je bil tako kot v poanti podobno sporen prikazan tudi krst v okviru katoliške vere. O tem sem pa na konec zapisa še dodala z odebeljenim tiskom odstavek.

  22. Simona Rebolj - 21.02.2012 ob 21:50
    Simona Rebolj

    @marš na drini alias zzzz in ostalih sto vzdevkov:

    Tega nisem zapisala zato, ker si mi ni zdelo potrebno, saj si celo ti očitno razumel. Ker so moji teksti več kot dovolj dolgi zaradi obravnave številnih s temo povezanih vidikov in pojmov, ki se mi zdijo zelo pomembni za vsak zadosten nerazdrobljen vpogled v zadevo. Zato izvajam selekcijo, kaj je bolj potrebno obdelat in kaj ni, ker nepotrebno in nekoristno dolgovezenje zavračam (zato imam med drugim tudi namerne težave v dialogih s tabo).

    Razlikovanje na podlagi jezika, vere, prepričanja, barve las, oči, dolgih ali kratkih nohtov, obritih ali neobritih itd. v neskončnost … določa šele starost. Otrok se s temi veščinami ne rodi. Razlikovanje po rasni, nacionalni in spolni opredelitvi je prisotno pa že takoj po porodu. Vse našteto v neskončnost, kar lahko spada še pod omembo, je torej lahko omenjano v oklepaju, če dodamo še upoštevanje starosti (kadar se pač ponotranjenje ali razvoj določenih razlik zgodi). Nepotrebno dolgovezenje torej. Logičnost izražanja mi pomeni veliko, kar je evidentno vsakomur, ki ni skregan z logiko seveda. Skreganemu z logiko pa se nelogično zdi marsikaj, še posebej če tako hoče, ker je blablabla …

    Po ogledu prispevka v Preverjeno na primer se mi je zdelo vredno še nekaj dodat na koncu, kar se mi prej ni zdelo vredno, ker se ni pojavljalo v odzivih (kar sem obravnavala prvenstveno) in ker sicer menim, da ni ustrezno primerljivo. Je pa pomembno. Zato je vredno, da je zapis daljši še za nekaj stavkov. Zaradi tvojih tendencioznih sikanj pa ne, ker je že vse potrebno povedano.

    Nadalje še nekaj opomb, ki jih vlečem iz kometarja HORIZONT, ko ti odgovarja, ker je očitno prebrala tvoj še en aktivistično predvidljiv zapis (predvidljiv v smeri izsiljevanja, da bi okroglo magari kvadratno postalo, ker tako ustreza tvoji anarho ekstremistični levičarski ideologiji).

    Kot je Horizont pravilno opozorila, nimamo nobenega problema s tehtanjem dveh pravic, saj je jasno, da je vsaka pravica omejevana s pravico poseganja v pravice drugega. Versko izražanje pri tem ni nobena izjema, ampak mora bit enakovredno obravnavana pravicam vseh posameznikov. Tako je v družbi, kjer je vera ločena od države, kar pomeni, da nima nikakršnih večjih pravic do uveljavljanja pravic na pdolagi svojih prepričanj kot kateri koli drug državljan!!! To je bistvo. In to je v mojem zapisu tudi poudarjeno v delu, ko govorim o enakovredni pravici do svobode vseh posameznikov z omejitvijo poseganja v pravice drugega.

    Nadalje je problem psihologije tvojega kova jasno predstavljen v mojem zapisu v delu, kjer kot primer neproblematičnega razumevanja naših vrednost in tudi s tem povezanih zakonov omenjam hipotetično skupnost Špancev, ki hočejo postavit pri nas areno za bikoborbe, medtem ko za pmafletarje, ki so ponotranjili frustracije v primeru določenih skupin (muslimani, Romi), to razumevanje praktično ne funkcionira enako. Kar naenkrat ne razumejo, zakaj Romi ne morejo imet več pravic do gradnje na črno … da ne moremo dopustit nošenja burk, v kolikor prepovedujemo zakrivanje obraza drugim državljanom (zaradi kakršnega koli prepričanja že) in to še poostrimo v času pusta pri preverjanju vožnje z masko itd. Kar pa ne pomeni izločitev posebne obravnave manjšinam v pomoč pri vzpostavljanju enakovrednih izhodišč za vključevanje v družbo. Ti znani levičarski aktivizmi zato dobro sodelujejo z nasprotnimi desničarskimi, kar sem v zapisu tudi obravnavala. Desničarska skrajna nestrpnost se ob levičarski skrajni toleranci ustavi ob ignoranci problema, levičarska toleranca pa itak bazira na ignoranci in tako problem, v kolikor obrataja, ostaja!!!

    Problema nezadovoljstva nerojenega pa sploh ne bi posebej komentirala. Od nekoga, ki toliko kvanta o logiki, poznavanju in zavedanju določenih stvari, bi pričakovala vsaj repliko, ne pa pogrevanja izhodišča. V zapisu sem namreč jasno zapisala o družbi, ki daje prednost kakovosti življenja pred preživetjem, v čemer je ključna razlika med pristopom, ki ga zastopajo sicer vse večje religije še danes in ga po potrebi, zabavno, izpostavljaš tudi ti. Nerojeni je za družbo, v kateri je vera ločena od države in zato vera v boga ni državljanska dolžnost, po kateri se zgleduje tudi pravo, prav tako neobstoječi kot bog.

    Sicer ti je na vse skupaj Horizont replicirala itak dovolj povedno.

    Zato le še zabava za h koncu. Očitno si ti zgrešil blog, kot te je že Nirudun opozoril na nonsens. Horizont ga prav gotovo ni oziroma se lahko sama odloči, kje replicira, glede na to, da z linki v kometarju tukaj pač reklamiraš svoj blog. Dokler vsebuje komentar tudi komentar in ne le reklame za svoj blog, je moja toleranca brezmejna in me linki na bloge velikokrat tudi razveselijo, če kaj novega dobrega zasledim na tako enostaven način. Ko boš pa samo reklamo zganjal, kot je nekoč Gartner pri meni, chefu in Ireni Sireni, boš pa frčal med izbrisane, kot je Gartner in se potem predvidljivo še čudil in jamral … hehe …

  23. Horizont - 21.02.2012 ob 22:11

    @Nidurun

    Empatija – da ali ne?

    Seveda bi bilo naravnost idealno, če bi bili ljudje v stanju uporabljati common sense. Konec koncev je tudi empatija sama lahko posledica zdravorazumskega delovanja. Inteligenten človek sprevidi premoč določenih skupin, ki vsiljujejo svojo voljo, ali pa sprevidi težko situacijo, v kateri se je znašel npr. določen človek in odreagira – pametno. V smer zaščite teh skupin oz. človeka, saj gre v končni posledici za zaščito njega samega enkrat v prihodnosti; kaj se bo zgodilo, ko bodo prišli pome?bo kdo kaj rekel? We are saving our own lives, don’t we – to je pa evolucijsko izjemno pametno. Vsaj logika pravi tako.

    Ampak, ampak! Kljub temu, da bi ljudje s solidno izobrazbo ali pa z vsaj malo prirojene pronicljivosti, morali sprevideti marsikaj, se to tako nerado zgodi. Skoraj tako kot takrat, ko morajo dvorne dame namesto princese poljubljati svinjskega pastirja. One to tako nerade storijo, ampak če je že treba… Pa saj svinjski pastir sploh noče njihovih poljubov – naj zaliže pač princeso, zakaj bi se one matrale?

    Hahaha, se opravičujem za pravljični insert, ampak prišel mi je na misel. Morda ravno zato, ker bi ti k zadevi rad pristopil tako razumsko, tako hladno vzvišeno, odmaknjeno. Tako daleč od življenjskosti in v slogu »nadčloveka« Praviš, da nam je empatija dana ali pa ne. Popolnoma isto bi lahko trdili za racio, a ne?

    No, za razliko od tebe imam sama nadvse rada dobro kombinacijo racionalnosti in občutljivosti za soljudi (empatije, če hočeš). Ker racio so premišljeni argumenti, empatija pa pridoda tisto malo priljudnosti in tuzemskosti, da za sabo potegne še koga, ki abstraktne argumentacije ne zmore razumeti tako zlahka. Kot sem že zgoraj pravljično napisala: dosti ljudi se tako nerado matra s poljubljanjem prašičjega pastirja oz. z logičnim razmišljanjem o vzrokih in posledicah, veliko jih pa razume osnovna čustva kot so strah, bolečina, veselje, jeza, strast. Zakaj ne bi združevali obeh pristopov?

    Sicer bi te pa rada vprašala nekaj osebnega, če želiš odgovoriti seveda. Že od najinega bližnjega srečanja tretje vrste izpred kakšnega leta, dveh me v zvezi s tabo zanima nekaj. Namreč: je ta tvoja drža dokaj militantnega, vase zaverovanega, takorekoč ubermenscha samo poza v slogu svarilne bojne barve ali je zadaj res tako trdna osebnost, od katere se vse odbija kot od kamna? Ne misli, da te zajebavam, vprašanje je iskreno. Izhaja pa iz mojih življenjskih izkušenj, ki so me naučile, da se človek najbolj spozna takrat, ko samega sebe prav grdo razočara s svojo omejenostjo,… do takrat pa malo ve. Pretenciozna in zaletava se mi zato zdi izjava, kako lepo je nadvladovati druge ljudi s preprosto a briljantno psihologijo, pri tem pa sebe izvzemati iz igre kot Velikega brata, ki rajo opazuje from a distance. S pravimi pristopi se da namreč zdesetkati prav vsakega, tudi če mu po bledih licih ne tečejo bridke solze. Celo Velikega brata. Če ga ne drugi, se pa sam v svojem stremljenju k racionalnim absolutom. Tako je moje mnenje, bom pa vesela tudi tvoje razlage.

    @zzz

    Odgovor sem napisala na blogu Simone Rebolj, ker si polemiziral s tekstom Simone Rebolj. Nimam občutka, da bi zgrešila naslov. Ti mi pa seveda lahko odgovoriš ali pač ne. Po želji. Jaz čakam na tem naslovu.

  24. zzzz - 22.02.2012 ob 13:18
    zzzz

    @simona,

    še vedno očitno stvari ne razumeš, čeprav sem jih pojasnil. problem je samo v tem, zakaj si govorila o DODAJANJU nečesa, če si hotela nekaj POUDARITI, kar tudi sama priznaš. v tem je kiks. dodajanje pravice, ki se v tem primeru tičejo otrok, ni potrebno niti možno, ker so te pravice del nabora pravic, med katerimi so tudi tiste, ki jih tudi sama našteješ, vprašanje je, zakaj nisti naštela tudi tiste, ki se tičejo otrok, ker obstajajo na isti način in isti podlagi kot tiste, ki si jih naštela. če bi to storila, potem ne bi mogla k temu nič dodajat. skratka, ne moreš dodajati nečesa, kar je. strinjam pa se, da lahko nekaj, kar že je, poudariš. logična zmota je pa v tem, da si svoj misel zgadila na tem pojmu dodajanja zato, ker si arbitrarno naštela zgolj nekaj pravic, kot da tiste, ki si jo ti hotela dodajati, ne bi bilo med njimi. s tem se ustvarja vtis, kot da tiste pravice ne bi bilo ali pa se je ne bi upoštevalo ali pa da bi bila manj pomembna, kar pa ni v skladu z realnostjo. ti praviš, da “Baje pristajamo na tezo, da nihče v naši družbi ne bi smel bit obravnavan kot drugorazredni državljan ne glede na raso, nacionalnost ali spol.” kdo je pa tisti, ki recimo ne pristaja na tezo, da je treba tu vključiti tudi starost, če je pač to celo z ustavo določeno in je kot tako zacementirano, kar pomeni, da to ni stvar tega na kaj kdo pristaja ali ne? tega dejstva ti ne upoštevaš. torej, zakaj si neko pravico, ki je dejstvo, spustila, kot da jo tam ni in bi jo bilo zato potrebno dodajati? tu imaš logično napačen argument, ker je prva premisa pač napačna, ker ne vsebuje nečesa, kar bi morala. to je nekako tako, kot če bi jaz trdim, da slovenija ni moderna demokratična država, saj bi poleg načela demokratičnosti in zakonitosti morala zagotavljat tudi ekonomske in socialne pravice. nelogičnost je tu v tem, da ena od premis napačno domneva, da teh pravic ni, čeprav so, torej obstajajo, tudi če jih sam nisem izrecno naštel. tako da jih ni treba dodajati. v tem primeru je ta nelogičnost veliko bolj očitna kot v tvojem primeru, ampak primera sta povsem primerljiva.

    na ostalo (povezano z kementarjem Horizont) bom odgovoril kasneje.

    @horizont,

    “Odgovor sem napisala na blogu Simone Rebolj, ker si polemiziral s tekstom Simone Rebolj. Nimam občutka, da bi zgrešila naslov. Ti mi pa seveda lahko odgovoriš ali pač ne. Po želji. Jaz čakam na tem naslovu.”

    polemiziral sem na svojem blogu, ne njenem in šlo je za moj zapis, ne njen, tako da ne morem bloga nekoga drugega uporabljati za to, da polemiziram z nekom o nečem, kar sem zapisal sam in to zapisal nekje drugje. ker recimo sem na svojem blogu polemiziral tudi s člankom miha mazzinija, ki je bil objavljen na portalu siol.net. in to pomeni, da bi nekdo, ki bi imel komentar na moj zapis, svoj odgovor šel pisat pod članek mazzinija? v čem je point, ker tega odgovora jaz morda niti opazil ne bi in tudi naključje je bilo, da sem opazil tvojega, saj ne hodim sem preverjat vsak komentar. ti nisi komentirala na zapis simone na tem blogu, ampak na moj zapis na mojem blogu, tako sva jaz in moj blog prava naslova ne simona in njen blog.

    ti pa bom odgovoril, ampak na svojem blogu, tako da če te odgovor zanima ga malo spremljal, če ne pa nič.

  25. Horizont - 22.02.2012 ob 13:55

    @Simona

    Kot se že iz mojih prejšnjih komentarjev vidi, povsem podpiram telesno nedotakljivost ljudi. Ampak! Tukaj pride pa zdaj ta štorija o evoluciji mojega dojemanja protesta varuhinje. Prva reakcija je bila namreč precejšnja osuplost, druga razpizditis, v tretjo fazo sem pa stopila šele v nekaj dneh.

    1.faza ali What the fuck is going on with Zdenka? Trajanje: 5 minut

    Kot si že sama odlično ugotovila v svojem tekstu, je Čebaškova varuhinja ob kateri bi človek zaman iskal kakšno večjo osebno angažiranost ob najrazličnejših temah, kaj šele pridih strastne argumentacije. Od nje že na leta ne pričakujem nič več od omledne reakcije v stilu (predstavljajte si skrajno brezbarvno intonacijo): »Ojej, to pa res ni prav, a ne da ne.« Potem jo nekdo potolaži že s Pez bombončkom češ: »Bo že Zdenka, bo že. Kar dajva se umirit.« Ifigenija press. No, da se ti to mlačno bitje spravi preizpraševat tisočletne verske obrede, je bilo zame milo rečeno veliko presenečenje, mariborska nadškofija pa si je v svoji finančni agoniji najbrž mislila: »It’s a gift from baby Jesus!«

    2.faza: Razpizditis ali Where the fuck were you, Zdenka? Trajanje: vsaj 1 dan

    Ja, razpizditis. In to v stilu: zakaj, hudiča, se je obesila ravno na to temo ob dejstvu, da prav zdaj spremljamo izterjavo slovenske zavarovalnice napram delavcem Vegrada. Na to temo sem se mislila oglasiti že na svojem blogu, pa nikakor nisem našla časa za pisanje malo bolj poglobljenega teksta, potem si me pa ti prehitela po drugi strani. Bom napisala na kratko tukaj.

    Če ima zavarovalnica terjatve do zaposlenih, ki jih btw najbrž ni v prvih 14 dneh obvestila, da Vegrad ne poravnava obveznosti iz naslova prostovoljnega zavarovanja, potem naj počaka na prednostno poplačilo iz stečajne mase! Gre namreč za denar delavcev in ti so prednostni upniki stečaja. Da so se spravili mešat drek zaradi 50 tisoč evrov, je sramota par excellence in ne more biti drugega kot samo in zgolj zajebavanje Hilde na plečih že tako dovolj opeharjenih delavcev. Seveda si Hilda zasluži marsikaj in še več, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da je toliko govora ravno o njej, medtem ko se o drugih gradbenih baronih tako rekoč ne čivkne. Najbrž je naključje, da so Zidarju ponovno dovolili razpolagati s premoženjem? Kaj pa GPG-jev Dolamič? Menda je prisilni upravitelj Rimskih term…. Svašta! Skratka, pričakovala bi, da se bo varuhinja oglasila in opozorila slovensko zavarovalnico, naj se preneha obnašat kot razvajen otrok, ki draži sosedovega psa, ker je ta pač na verigi. Še več, draži ga tako, da muči sosedovega morskega prašička! Se opravičujem za prispodobo, ampak resnično se mi je ravnanje Adriatica zdelo popolnoma nesprejemljivo in tudi nepotrebno, omlednost varuhinje pa obsodbe vredna. No, potem pa tale gift from baby Jesus… Priznam, prav nič se nisem spraševala o telesni nedotakljivosti otrok, ampak sem pestovala zamero do dotične gospe zaradi njene siceršnje neaktivnosti.

    3.faza: Now I see a bit better but it’s still foggy. Trajanje: še traja

    Ko sem se malo ohladila, sem seveda opozorilo varuhinje popolnoma podprla. Vendar! Tukajle se bom nekoliko navezala na tvoj prejšnji blog, ki ga nisem imela časa komentirati prej. Važno je, kdaj se nekdo oglaša in zakaj. Tako od vidnejših kulturnikov kot od varuhinje bi človek pričakoval vsaj nek minimalen angažma ob aktualnih družbeno perečih vprašanjih, ampak to prakso je bolje opustiti, ker si vedno znova razočaran. Tako mi je ob protestu kulturnikov na misel prišlo ravnanje Svetlane Makarovič, ki jo sicer spoštujem, ob klečeplazenju za kandidaturo Jankovića. Dalje, izrečena mnenja Spomenke Hribar na isto temo. Da ne omenjam Bučarja et company… Pa ne samo ob zadnjih dogodkih. Zakaj se nihče od t.i. medijsko izpostavljenih razumnikov ni oglasil že leta prej, ko se je v glavnem samo nekritično spremljalo plenjenje državnega premoženja ali ko so se npr. neupravičeno dodeljevale subvencije in drugi finančni-merci-hvala-ker-si-ji? Kako redko se je takrat slišal glas najbolj kulturnih! Kako potem pričakujejo, da jih bo kdo resno jemal, če se glasno derejo samo takrat, ko naj bi morda izgubili pest drobiža? Kdo tukaj bolj smrdi? Tudi če je protest popolnoma upravičen, ga bo večina ljudi sprejela s sumničenjem, ker pač manjka potrebna doslednost. Prav zaradi nekosistentnosti akterjev velikokrat obmolknejo glasovi podpore s strani tistih, ki bi dobre argumente sicer znali sprejeti. Preprosto se jim zdi vse skupaj že malo pretrapasto, da bi sploh pozorneje prisluhnili.

  26. zzzz - 22.02.2012 ob 14:02
    zzzz

    @simona,

    “Kot je Horizont pravilno opozorila, nimamo nobenega problema s tehtanjem dveh pravic, saj je jasno, da je vsaka pravica omejevana s pravico poseganja v pravice drugega.”

    to je pač lahko legitiman interpretacija, s katero se pa ne nujno strinja vsak in ima za to svoje argumente. pri tebi je bil ta problem, ker si zadevo izpeljala tako, kot da so pravice vernikov že same po sebi nekaj manj kot recimo neka pravica otrok, kar ni res, saj sta obe navedeni v ustavi, torej v istem rangu. torej, najprej je treba te dve pravice jemati povsem enakovredno in šele na podlagi tehtanja in argumentov odločati ali je neka pravica nad neko drugo. samo to je bila moja pripomba, saj sem hkrati tudi jasno zapisal, da se tudi sam osebno nagibam v smeri tvoje interpretacije. nisem se pa strijal, z recimo temu, postopkom, preko katerega si prišla do svojega zaključka.

    in temu sedaj pritrjuješ tudi sama:

    “Versko izražanje pri tem ni nobena izjema, ampak mora bit enakovredno obravnavana pravicam vseh posameznikov.”

    točno to, tudi versko prepričanje moramo enakovredno obavnavati z ostalimi pravicami in mu, recimo v tem primeru, dati možnost zagovora z argumenti, ne pa a priori zaključiti, da so pač pravice iz naslova vere avtomatično nekaj manj.

    “Nadalje je problem psihologije tvojega kova jasno predstavljen v mojem zapisu v delu, kjer kot primer neproblematičnega razumevanja naših vrednost in tudi s tem povezanih zakonov omenjam hipotetično skupnost Špancev, ki hočejo postavit pri nas areno za bikoborbe, medtem ko za pmafletarje, ki so ponotranjili frustracije v primeru določenih skupin (muslimani, Romi), to razumevanje praktično ne funkcionira enako.”

    za to, ker ni primerljivo. tu bi ti rada primerjala recimo to, da se neko živo bitje ubije, ga muči in to, da se nekomu odreže del telesa, zaradi katerega nekdo (praviloma) niti ne trpi, niti ni kakorkoli funkcionalno prikrajšan, še več, tisti melanholični ptič se recimo s tem celo, skorajda, hvali in verjemi mi, da ni edini. v čem vidiš ti tu primerjavo med zaklanim bikom in moškim brez kožice, ki je lahko zaradi tega še bolj srečen kot bi bil s kožico, mi res ni jasno.

    nadalje, pri obrezovanju govorimo o navezi starši otroci in vemo, da je tudi po ustavi staršem dovoljeno, da v določeni meri posegajo v življenje otroka. po kakšni analogiji bi to lahko prenesli na razmerje med ljubiteljem bikoborb in bikom? ja, po nobeni. bik nima nobene veze s človekom v smislu kot ga ima nek otrok, do njegovih staršev.

    morda bi se v tej smeri našel še kakšen argument, ampak saj sta ta dva povsem dovolj, da se dokaže to, da zadeve tu niso primerljive. kvečjemu bi lahko dala primer z dobermani, ki so jim obrezovali ušesa in rezali repe, pa je to sedaj prepovedano, če se ne motim. primer z bikom pa tu ne zdrži primerjave.

    “Kar naenkrat ne razumejo, zakaj Romi ne morejo imet več pravic do gradnje na črno … da ne moremo dopustit nošenja burk, v kolikor prepovedujemo zakrivanje obraza drugim državljanom (zaradi kakršnega koli prepričanja že) in to še poostrimo v času pusta pri preverjanju vožnje z masko itd.”

    v osnovi se s tem strinjam, ampak ustavno načelo prepovedi diskriminacije ne pomeni samo tega, da moramo vse ljudi obravnavati enako, ne glede na njihove osebne okoliščine, ampak pomeni tudi to, da v nekaterih primerih pa je protiustavno da se neko osebno okoliščino ne obravnava drugače kot neko drugo, torej ravno obratno. temu rečemo pozitivna diskriminacija, ki je recimo zelo očitna pri invalidih. torej, ravno zaradi njihove osebne okoliščine, torej invalidnosti, je treba invalide obravnavati ne enako kot vse ostale, ampak drugače, da jih dejansko šele s to drugačno obravnavo postavimo za enakopravne. in po podobnem principu se stravi rešujejo tudi kar se tiče romov ali pa burk. seveda pa tudi pri tej pozitivni diskriminaciji obstajajo meje, normalno. nek ljudožerec, se na to načelo ne bi mogel sklicevati.

    “V zapisu sem namreč jasno zapisala o družbi, ki daje prednost kakovosti življenja pred preživetjem”

    to sem že pojasnil. ni mi jasno a kateri družbi tu govoriš, ker tega argumenta jaz pri navajanju argumentov za splav še nikoli v življenju nisem slišal in se mi zdi res bizaren iz razlogov, ki sem jih tudi pojasnil. govoriš o družbi, ki daje prednost kakovosti življenja pred preživetjem, potem pa vidiš družino, z 6 otroki, ki vsi po vrsti stradajo in se z njimi ukvarja karitas. pa očitno to nikogar ne moti. skratka, nikjer nisem zasledil, da je v naši družbi pogoj za rojstvo otrok dobro gmotno stanje staršev, kaj šele njihova sposobnost vzgajanja otrok – recimo, kako si ti predstavlja, da bo nek alkoholik vzgaja svoje otroke? in glede na to, da smo statistično narod alkoholikov jaz tu res ne vidim družbe, ki bi se posebej zanimala za kvaliteto okolja, v katerega je nek otrok rojen ali pa ne.

    “Horizont ga prav gotovo ni oziroma se lahko sama odloči, kje replicira, glede na to, da z linki v kometarju tukaj pač reklamiraš svoj blog.”

    svojega blog niti ne reklamiram niti mi ni treba, pa tudi ne verjamem, da si tako slavna, da bi mi v tej smeri lahko prišla prav, kvečjemu bi lahko to trdila irena ali pa tudi iztok. razloge, zakaj se mi ni zdelo prav, da tu debatiram o prispevku, ki sem ga napisal nekje drugje, sem pa že pojasnil horizontu.

    prispevek na svojem blogu, namesto komentarja tu, sem pa zapisal zato, ker bi bil komentar kot tak drugače preveč dolg, pa tudi ni šlo zgolj za komentar, ampak sem imel namen tudi zadeve malo razširit, tako da je to šlo preko mej nekega komentarja, sem pa dal link tu samo v vednost, če bi te stvar utegnila zanimat.

  27. Simona Rebolj - 22.02.2012 ob 17:31
    Simona Rebolj

    @zzzz:

    Neverjetno je, da lahko nekdo tolikokrat zapiše bistvo stvari, pa se nič ne prime. Hud problem z razumevanjem vsebin, kakor je zapisano.

    Smo družba, v kateri je pravica posameznika omejena s pravico poseganja v pravico drugega. To pomeni, da ni res, kar trdiš, da se križat pravica vernika na primer s pravico otroka, pri čemer bi lahko interpretirali, da v tem primeru polemiziramo, komu bomo pač dali več pravic na račun drugega, ki jih bo imel ob tem manj (vernik pri izražanju svojih verskih prepričanj). Pravica obeh je pravico do točke, ko ne krši pravice drugega. V tem primeru torej želi imet vernik več pravic od otroka!!!! O, zakaj?!!! Ker želi svojo pravico izražat na način, ki presega načelo osebne nedotakljivosti … v tem primeru želi brez potrebe (zdravstveno utemeljenega razloga) pohabljat del otrokovega telesa. Naravno pokvarjeno in sprenevedavo je to interpretirat na način, da če verniku to ni dopuščeno, pomeni, da ima manj pravic! To je tako, kot bi rekel, da se je država odločila, da tebi dodeljuje manj pravic, ker bi se na primer na podlagi svojega prepričanja odločil, da boš Simono na gobec (saj se bom pozdravila in morda celo ne bo zaznanih po zaceljenju ran nobenih trajnih posledic, če,u bi torej komplicirali, a ne???), ker bi ji to koristilo, a, lej ga, zlomka, država ti zato grozi s kaznovanjem in udejanjanje takšnih pravic odvzema.

    Seveda je zadeva primerljiva tudi z obrezovanjem ušes in repov pri živalih, a meni se je zdelo prostor za tovrstne primerjave še bolj povedno porabit za primerjavo operacij ušes ali nosu, ki so lahko izvajane iz estetskih razlogov, se v ZDA dogajajo in so utemeljevanje s kasnejšimi možnimi psihičnimi bolečinami zaradi zafrkavanja sošolcev, ker bojda nisi dovolj lep. In ja, prepovedano je že nekaj let obrezovanje repov in ušes pri živalih (mislim, da ne več kot deset, ker moj kuža star petnajst let prejšnje leto je bil še z obrezanim repom – takšnega smo že dobili, ker jaz ga sekala sigurno ne bi), mi pa bojda ne razumemo, zakaj bi bilo kar koli narobe z obrezovanjem penisov pri otrocih.

    Ne govori, zaboga, kako nekdo zaradi odrezanega telesa celo praviloma nič ne trpi!!!! Pa, kako se ne bereš. Daj se malo pozanimaj. Čeprav bi ti bilo že lahko jasno, da je nemogoče in totalno neetično trdit, da praviloma nihče ne trpi zaradi odrezanega uda. S kakšno pravico si jemlješ pravico, da to trdiš? Koliko kdo zaradi tega dejansko trpi ali ne trpi, ni naloga v presojo posameznika, ki mu to ni storjeno, da sodi. Vnaprej se pa mora predvidet trpljenje, ki je v primeru odrezanja uda brez dvoma možno, a ne?!! Očitno se tudi nisi nič pozanimal o tem, koliko je ta poseg boleč, ker je boleč. Poglej si prispevek v Preverjeno in se vprašaj, zakaj, zaboga, celo Lev Kreft, ki kot pripadnik tej veri in rahlo intelektualno potrt zagovornik mora priznat, da gre za boleč postopek.

    Kot prvo je najprej tu problem obrednega principa, kakor ga vernik povzame … ti lahko namreč ne dopuščajo anastezije, saj vera ne priznava tovrstih izigravanj boga, a ne (po intepretaciji vernika govorim, ne o svojem mnenju). V najboljšem primeru strokovnega posega, ki je dovoljen v državi(prepovedan je na primer Franciji, na Nizozemskem in na Švedskem), ki je opravljen pod anastezijo, pa prav tako ne gre za neboleč poseg in pika (vem iz prve roke in pika). Za dojenčka je na primer anastezija z vbodom v penis že zelo boleč in nastane cel vik in krik, ni pa niti za tako malo bitje priporočljiv, saj anastezija ni kar tako. Imamo torej lokalno anastezijo, ki obdelan predel zgolj pošprica, da rahlo omrtviči površino. In zdaj … a ti resno misliš, da nekj minut po obrezanem penisu, dojenčka nič ne boli, ko sprejček popusti??? Verjetno sploh razmišljal nisi o tem. No, jaz sem tak primer na lastne oči videla. Ni okej. Potem je tu faza celjenja, pri čemer dojenček še lula v plenice in priložnost za vnetja in infekcije po obrezanju je idealna, s tem pa tudi dodatne bolečine. O tem, kako otrok to itak pozabi in se tega ne spomni kasneje, ne bom posebej diskutirala, čeprav je jasno, da se prenekateri psihoanalitiki, ki pouadarjajo, da je celo dogajanje v maternici v višji starosti razvoja otroka in porod za podzavest izjemnega pomena, kako poteka. Saj zavesten spomin ni vse, kar vpliva na človeka. Zakaj torej pretresat človeka z nepotrebnim posegom?

    Lažje seveda to prenese odrasla oseba, ki se za to sama odloči. Sam postopek obrezanja je zahtevnejši pri odraslem in traja dlje časa. Ampak po anastezijo in seveda s kasnejšo možnostjo, da ta, ki se je sam odločit, ustrezno skrbi za svoj penis, dokler se vse skupaj ne zaceli.

    Melanholični ptič je le opisal postopek in svoje doživlanje, ko je bil obrezan pri 15. letih! Torej odrasel in iz zdravstvenih razlogov, saj ga muslimanska družina ni obrezala, ko je bil majhen (in tudi ni bilo potrebe celo z verskega vidika, saj Koran tega ne zapoveduje). Kje si ti videl, da se s tem hvali, mi ni jasno, ampak verjetno ti je takšno prepričanje všeč. Jaz nisem zasledila ne hvaljenja, niti obžalovanja, ampak samo to, da je povedal svojo izkušnjo, pri čemer je tudi zapisal, da se strinja, da bi moral bit ta poseg na odločitev posameznika o svojem penisu!!! WTF! In sploh to, kdo se s čim po tvoje lahko hvali ali pa trpi in se zgraža, ne sme bit predmet objektzivne debate, saj govorimo o pravici, da se človek sam odloči, s čim se hoče hvalit. Kar se raziskav tiče, pa seveda so zaznani primeri moških, ki kasneje trpijo, ker ne želijo bit obrezani. Izvajajo posebno vajo, ki sproži, da se do določene mere kožica celo povrne in pomagajo si tudi s plastično kirurgijo, ampak do popolno prvotnega stanja nikoli ne pride. Te primere zaznavajo seveda najbolj ravno v Ameriki, ker se po logiki stvari dogaja, da v družbi, kjer obstajajo razlike, obstaja tudi več možnosti primerjanja in s tem povezanih večjih nezadovoljstev.

    Ampak poanta je v tem, da je to popolnoma vseeno. Ker bi bilo neokusno tudi zagovarjanje obrezovanja ušes pri otrocih s štrlečimi ali po mnenju staršev prevelikimi, češ, veliko otrok je pa veselih potem in se nič ne pritožujejo. Halo?!!! A vemo, o čem govorimo? O pravici do nedotakljivosti in odločanju o sebi! Pri tem vprašanju je samo ena nezadovoljna oseba kasneje razlog za alarm.

    Kar se tiče španske arene si pač namensko zgrešil vidik moje primerjave, ki je bil povsem ustrezen. Moja primerjava se je dogajala z vidika samoumevnosti razumevanja, da kakršen koli zakon na podlagi vrednote, ki velja za našo družbo, velja za vse, ne glede na versko, kulturno, populistično ali kakršno koli prepričanje katere koli manjšine ali večine konec koncev (iz tega razloga so tudi referendumi v smer obrambe pred večino s svojimi mnenji pri vprašanjih o temeljnih človekovih pravicah nesprejemljivi in prepovedani … seveda se dogajajo kršitve, dvomi in o tem so spet burne razprave, kadar ta varovalka ljudstvu ni po godu, ker bi radi odvzeli pravico nekomu). Zato to, kako ti osebno vrednotiš na primer obrezovanje penisa za zanemarljiv, neboleč akt, s kakršnim se fantje hvalijo, ne more bit argument za nerazumevanje pomembnosti in neizpodbitnosti nedotakljivosti in integritete posameznika, niti argument za nerazumevanja dejstva, da morajo vsi člani družbe enakovredno spoštovat osnovna načela delovanja te družbe in s tem zakone, ne glede na to, za kaj gre in kako si vsak posameznik predstavlja, kaj je hudo ali kaj ni. Zavedaj se namreč, da bi se marsikomu zdelo tudi mučenje in uboj bika, kar se tebi zdi nedopustno, v primerjavi s posegom v njegov lulček, neprimerljiv problem v škodo biku. Tudi ta primer sem srečala. Seveda je bila to oseba, ki se blazno veseli kolin in vsega maltretiranja s tem v paketu in nima nikakor posebej razvite sočuti do živali, medtem ko je sila ponosen na svojega kurca, kakršen je in se mu zdi nepredstavljivo, da bi kdo dregal z “nožem” vanj. Tako da … osebne predstave (čeprav je merljivo) raje ne bi jemali kot argument za merjenja zla. Še posebej na referendumu ne na primer, pri čemer mislim, da bi pri nas tudi bik lahko izgibil bitjo proti obrezanim lulčkom in podobne burke.

    O pozitivni diskriminaciji raje ne bi odpirala debato, ampak za razliko od tebe očitno, kar je tipično, sem odločno proti in soglašam, da so ugotovitve o škodljivosti takega ravnanja v preteklosti izredno pomembne. Nobeni invalidi in kakršne koli manjšine ne potrebujejo poniževalne pozitivne diskriminacije, ki gre v škodo na obe strani. Potrebujejo pa določene skupine pomoč, ki odlikuje socialno državo, na točno za njih pomembnih mestih in na pravi način, da se lahko enakovredno vključujejo v družbo po sposobnostih. In pozitivna diskriminacija je bil politikantski hajp, ki je sprožil ignoranco do primerne pomoči posameznim skupinam, da niso napredovale in hkrati še ojačal morebitno nestrpnost, ker so bili deležni privilegijev po nezaslužnosti. Zelo slabo.

    Kar se moje slave tiče. Razumem, da bi me rad užalil, ampak ti ni v čast tako banalno infantilen pristop.

    Več kot dovolj slavna in brana sem kot blogerka, da linki v izhodišču obveščanja o obstoju lahko koristijo drugim piscem, kar je super, kot sem že zapisala. Po statistiki sem bila na blogosu pač vedno med najbolj branimi, sicer z objavami največkrat enkrat na teden. Glede na nivo in tematiko mojih prispevkov, je seveda moj dosežek preboja med brane in bolj prepoznavne v primerjavi s pop korn pisko tipa Irena Sirena neprimerljivo večji, ti pa eden izmed bedastih neokusnežev, da določenih neprimerljivosti ne zaznavaš in se s tem še hvališ, ker take blebetaš. Iztok Gartner, zanimivo, pa glede na pop korn nivo ni tako zelo slaven in klikan. Ti ljudje si pridobivajo pozornost s štepanjem številnih objav, ki so čim bolj populistične in tudi po googlu nabolj zastopane v svetu popkorn debilij. Jaz tega nisem nikoli počela. Niti nobenih trikov, o katerih je nekoč bil voljan na primer nasvete delit Had, mojster tehničnega mreženja. Nastopala sem izključno z vsebino, komentiranjem in s svojim načinom, niti ritma objav ne vzdržujem, da bi bila bolj slavna, ker mi zgolj slava očitno ne pomeni dovolj, a sem jo nekaj potrebovala, da bi približala tekste hipotetičnemu ciljnemu občinstvu, ki ga je pa več, kot sem mislila. Zato je poskusi jebanja osebe, karkšna sem jaz in kaj dajem od sebe preko bloga, celo z omenjanje nekih Iren, slavnih Murkov in podobnega zraven, naravnost pokvarjeno dejanje, ne samo slaboumno. In pri tem ne gre zame osebno. Boli me kurac. V meni je dovolj zdravega cinika, da lahko lapaš, kar ti paše, pa ne bom dobila občutka, da bi moral kdo ščitit pravico do zaščite mojega dobrega počutja in s tem zdravja. Gre za prizor odnosa do sveta, odnosa do podobnih primerov na različnih področij in različnih akterjev. Ki je boleče ogaben.

    No, edino, kar mi je res omogočilo večjo prepoznavnost, so bili nastopi v nekaterih medijih (Studio City, Ona, Vest …), kamor niso povabili pač Irene, ki nima nič o ničemer za povedat. Hecna so pota jebene slave blogerjev v medijskem svetu, kjer so sicer blogerji kronično ignorirani s strani medijev (ne osebno, ker berejo, ampak taktično v silnem strahu pred vzponom internetnega branja, ki klesti po nakladah tiskovin in ogroža prijatelje, ki pišejo kolumne, ker so prijatelji). Ampak tudi to mi je omogočilo večji domet prepoznavnosti šele, ko sem že kar precej zaružila s svojim pisanjem in potem bila še nekaj časa hišna blogerka Siola, kar je tudi seveda, absolutno priznam, pripomoglo k večji pozornosti, ampak me ne bi jebali pet posto, če je ne bi nekaj pridobila že prej, s kliki na čelu … in to s teksti, ki niso o zadnji oblekici, ki jo nosi Angelina Jolie na neki preprogi. Niti o kulinariki. In niti ne v slogu, ki je na nivoju Gartnerja pač ali pa Carrie Bradshaw za razveseljevanje perjadi.

    To pomeni, da link s tvojim palamudenjem na nekem blogu Gartnerja ali Irene Sirene tebi ne bo koristil nič, razen začasnega povečanja klikov pod 5 sekund. Ker tam ni ustrezne baze bralcev na nivoju, ki bi jih take diskusije kaj brigale. Pri meni pa tudi ne boš dobil dosti, ker je po prebranem jasno, da vse skupaj bolj spada k pričkanjem na Gartnerjevem blogu … hehehe …

    Vse to ti govorim le zato, da se malo zamisliš, preden izpadeš navaden kreten, ker tudi poskusi poniževalnosti lahko izpadejo le kot plod kretenizma ali primitivizma, lahko pa ne, če imaš o čem kaj relevantnega za povedat in te ne goni le frustra.

    In seveda ni nikakršen problem v tem, da si dal link sem. To še nikoli pri meni ni bil problem (razen pri Gartnerju, ki je zgolj serijsko puščal linke in mu očitno slave ni nikoli dovolj, za kar se mu je zdelo tudi moj blog dovolj slaven). Problem je v tem, da si bralki tega bloga solil pamet, da je zgrešila blog, ker ti je replicirala pač tu, kjer je bil izvor debate in tudi tvoj link je prezentiral domneven obračun z mojim zapisom!!

    Sicer si pa resno želim, da bi nehal komunicirat z mano, ker je neznosno utrujajoče to pojasnjevanje izhodišč. Osebno imama rada ukvarjanje z nadgradnjo. Res pa je, da prezentiraš pojav načina razmišljanja, ki je zelo pogost in se ne loteva zdev kaj drugače kot Irena Sirena novega modela torbice. Kar je dobro demantirat in ni dobro ignorirat, vsaj popolnoma ne.

  28. zzzz - 22.02.2012 ob 21:09
    zzzz

    @simona,

    “To pomeni, da ni res, kar trdiš, da se križat pravica vernika na primer s pravico otroka, pri čemer bi lahko interpretirali, da v tem primeru polemiziramo, komu bomo pač dali več pravic na račun drugega, ki jih bo imel ob tem manj (vernik pri izražanju svojih verskih prepričanj).”

    tole lahko interpretiram na dva načina: 1. ali ne razumeš, o čem tu sploh govorim oz. 2. dejansko niti ne razumeš pravnega principa, s katerim se tu operira. zadeva je zelo preprosta. obstaja pravica A in obstaja pravica B. ti dve pravici sta si pa hkrati v koliziji. in v taki situaciji pač pride to tega, da je treba tehtati med tema dvema pravicama. za to imamo recimo sodišča. tako da če to ni res, potem so verjetno sodišča privid ali sanje? ne vem, boš pač ti povedala.

    “Pravica obeh je pravico do točke, ko ne krši pravice drugega.”

    ja, ravno to se ugotavlja s postopkom tehtanja.

    “V tem primeru torej želi imet vernik več pravic od otroka!!!! O, zakaj?!!!”

    ja, to je lahko en argument, ki ga lahko nekdo zagovarja v postopku tehtanja med tema dvema pravicama.

    “Naravno pokvarjeno in sprenevedavo je to interpretirat na način, da če verniku to ni dopuščeno, pomeni, da ima manj pravic!”

    to je spet en argument, ki bi ga lahko ponudila sodišču v odločanje.

    “mi pa bojda ne razumemo, zakaj bi bilo kar koli narobe z obrezovanjem penisov pri otrocih.”

    a imaš sama obrezan penis? jaz tudi ne. tako da se naju zadeve v bistvu ne tičejo neposredno. tu bi bilo treba najprej povprašati tiste, ki so obrezovanje doživeli in kako na to gledajo. malo čudno bi bilo, da se mi tu gremo zaščito nekih pravic nekomu, ki nam bo potem hvaležen tako, da nas bo vprašal, če smo normalni in da kaj se mi imamo za vtikat v njegov obrezan penis, s katerim je več kot zadovoljen in katerega bo privoščil svojemu otroku, ki bo na zadevo spet gledal isto kot njegov oče itd. vsak v tej državi ima pravico do sodnega varstva v primeru, da mu je kršena katerakoli pravica. a si že slišala za primer, ko bi v sloveniji nekdo tožil svoje starše, ker so ga obrezali? jaz ne, tako da morda problema tu sploh ni.

    “Ne govori, zaboga, kako nekdo zaradi odrezanega telesa celo praviloma nič ne trpi!!!!”

    kdo trpi? najdi enega takega, ki trpi zaradi obrezanega penis iz verskih razlogov in ga prepričaj v to, da pred sodiščem vloži odškodninsko tožbo od tistih, ki so ga dali obrezat in se pri tem sklicuje na kršitev človekove pravice. s tem se bo ustvaril nek pravni precedens, na osnovi katerega bomo potem videli, kako zadeve stojijo v praksi. meni se recimo tisti melanholični prič ne zdi nekdo, ki bi zaradi tega posebej trpel, tako da dajmo to trpljenja umestit malo bolj v neko realnost.

    “Čeprav bi ti bilo že lahko jasno, da je nemogoče in totalno neetično trdit, da praviloma nihče ne trpi zaradi odrezanega uda.”

    medicinsko dejstvo je, da, v kolikor je ta poseg opravljen profesionalno in strokovno, potem kot tak za moškega ne predstavlja nobenih problemov, še posebej ne, če gre za verske razloge. še več, WHO, torej organ pri OZN, ki ima čez zdravstveno področje, izrecno zagovarja obrezovanje kot enega izmed ukrepv proti zmanjšanju okužbe z virusom HIV. in to spet ne govorim za to, ker bi to podpiral, ker ga ne, ampak ker so to pač dejstva. dejstvo je tudi to, da vsi tisti potencialni pozitivni učinki obrezovanja, ki se jih omenja (ki so sicer bolj minimalni), se pokažejo le takrat, ko se obrezovanje izvede v zgodnji fazi otroštva.

    “Vnaprej se pa mora predvidet trpljenje, ki je v primeru odrezanja uda brez dvoma možno, a ne?!!”

    možno je trpljenja tudi v primeru, da se nekoga ne obreže. po podatkih WHO, naj bi obrezan penis pomenil 60% manjše tveganje okužbe z virusom HIV. torej, s tem, da se ne obrežemo, veliko bolj tvegamo, da se bomo okužili z virusom HIV, kar zagotovo prinaša tudi trpljenje in celo smrt, a ne? hočem reči, da neka tveganja vedno obstajajo, pomembno je vedeti kakšna ta so in posledično kakšne so prednosti. ravno zato se obrezovanje v ZDA izvaja tako, da je zdravnik zavezan k temu, da staršem natančno pojasni kakšna so tveganja in kakšne so prednosti obrezovanja in na osnovi tega se potem odločajo ali ja ali pa ne.

    “Očitno se tudi nisi nič pozanimal o tem, koliko je ta poseg boleč, ker je boleč.”

    debat glede obrezan in neobrezan je malo morje, še posebej na internetu. in ti argumenti bolečine so vedno prisotni, vendar tisti, ki so bili obrezani, bolj ali manj, vsi zagotavljajo da se tega ne spomnijo. sicer pa je vsak podoben poseg boleč, je pa boleč do mere, ki se jo očitno da prenašat, tako da jaz iz tega ne bi delal neke drame, še posebej, če tega ne počnejo tisti, ki so dejansko šli skozi to.

    “Zakaj torej pretresat človeka z nepotrebnim posegom?”

    morda zato, ker temu ne nasprotuje? sicer ne kot dojenček, ker takrat ne more, ampak kot odrasel, ki to ne sprejme zgolj kot neko nujno zlo, ampak kot nekaj, kar se mu celo zdi pomembno. spet, ne gre da bi to zagovarjal, ampak gre za neko tradicijo, ki pač očitno za nekoga ima nek smisel. sama zadeva pa tudi ni tako zelo problematična (kot bi recimo bilo sekanje rok), da bi se glede tega bilo potrebno posebej angažirati celo tistim, ki jih to v ničemer ne prizadene.

    “Kje si ti videl, da se s tem hvali, mi ni jasno, ampak verjetno ti je takšno prepričanje všeč.”

    citiram: “osebno menim, da je tič brez kožice lepši (poudari falusno obliko) in da zaradi čistosti vzbuja več zaupanja. sem zadovoljen.” (to je zapisal na blogu IG)

    “pri čemer je tudi zapisal, da se strinja, da bi moral bit ta poseg na odločitev posameznika o svojem penisu!”

    saj jaz se tudi strinjam. nekdo druga pa tudi ne.

    “Moja primerjava se je dogajala z vidika samoumevnosti razumevanja, da kakršen koli zakon na podlagi vrednote, ki velja za našo družbo, velja za vse, ne glede na versko, kulturno, populistično ali kakršno koli prepričanje katere koli manjšine ali večine konec koncev (iz tega razloga so tudi referendumi v smer obrambe pred večino s svojimi mnenji pri vprašanjih o temeljnih človekovih pravicah nesprejemljivi in prepovedani …”

    to ni nujno. pomembna je tu spet sorazmernost. naše vrednote, no morda ne tvoje, ampak ustavne vrednote, upoštevajo tudi določena odstopanja, ki izhajajo iz kulturnih razlik in podobnega, ampak ta odstopanja seveda ne morejo biti preveč ekstremna. ravno iz tega vidika imajo recimo romi pri nas poseben status celo v ustavi in celo pravico do predstavnika v lokalnih skupnostih, s čimer so privilegirani v primerjavi z recimo nekimi drugimi skupinami, recimo srbi, hrvati . po tvoji logiki jim to ne bi smelo pripadati, po logiki ustavnega sodišča pa jim.

    “Zavedaj se namreč, da bi se marsikomu zdelo tudi mučenje in uboj bika, kar se tebi zdi nedopustno, v primerjavi s posegom v njegov lulček, neprimerljiv problem v škodo biku.”

    verjamem, ampak vse ima svojo mejo. dejstvo, da obstajajo tudi taki ekstremi ni dober argument za prepoved dopuščanja nekih izjem, ki dejansko nobenemu ne škodijo posebej. skratka, to, da je neka kulturna tradicija špancev, kar se tiče bikoborbe, povsem neprimerna ne more nujno pomeniti tudi tega, da je ravno tako nedopustna tradicija obrezovanja penisov iz verskih razlogov. tu je pač treba primerjati posledice obeh tradicij in v tem primeru te posledice pač niso primerljive. vsaj zame ne, kar sem pač že pojasnil.

    “Nobeni invalidi in kakršne koli manjšine ne potrebujejo poniževalne pozitivne diskriminacije, ki gre v škodo na obe strani.”

    torej ne potrebujejo posebnih parkirnih mest? posebnih dostopov do stavb? posebnega obravnavanja, kar si tiče zmožnosti za delo in življenje nasploh?

    “Potrebujejo pa določene skupine pomoč, ki odlikuje socialno državo, na točno za njih pomembnih mestih in na pravi način, da se lahko enakovredno vključujejo v družbo po sposobnostih.”

    saj ravno to je pozitivna diskriminacija. invalidnost je bila umeščena v ustavo šele leta 2004 in to ravno iz tega razloga, da se za njih poskrbi glede na njihove specifične in posebne potrebe. v bistvu imajo invalidi več pravic kot zdravi ljudje, kar pomeni diskriminacijo, ampak tisto pozitivno, ravno zato, ker so pač po drugi strani telesno prikrajšani.

    “Kar se moje slave tiče. Razumem, da bi me rad užalil, ampak ti ni v čast tako banalno infantilen pristop.”

    ja, nič bolj infantilno kot nekomu očitati, da si hoče na tvoj račun delat reklamo, tako da bom tu rekel samo to: dobila si odgovor, ki si ga iskala.

    glede tvoje slave in blogerskih dosežkov pa ti čestitam, ampak si vseeno ni treba domišljat, da se meni da ukvarjat s tem na ta način, kot si namigovala. in kaj imaš od te slave? 500€ na mesec? te ljudje ustavljajo na ulici in povabljajo na drink? mislim, tako da vem, kaj se bo z mano dogajalo takrat, ko bom na tvoj račun postal slaven.

    “ti pa eden izmed bedastih neokusnežev, da določenih neprimerljivosti ne zaznavaš in se s tem še hvališ, ker take blebetaš”

    jaz sem govoril o slavi, ne o vzrokih zanjo. je pa zanimivo, kako se ti na to temo da pisati na dolgo in široko. očitno se s tem res obremenjuješ, tako da sedaj to tvojo bojazen, da bi štepal klike na svoj blog na tvoj račun, že bolje razumem. če se ti da, se ti pač da.

    “kamor niso povabili pač Irene”

    irena je skorajda že opinion-maker, saj ima svojo kolumno na siol.net, ki je plačana. ravno tam kot recimo mazzini. tako da nisi ti še njen nivo. skratka, ona je pro. :D

  29. koki - 24.02.2012 ob 14:12

    @zzzz

    hehehe, irena kot opinion maker…tisti osnovnošolski spisi vsak petek na siolu? ti pa si za štose. :-)
    res, ne vlačit raznoraznih piscev iz brezna blogosa sem pod ta zapis, ker delaš primerjave med neprimerljivim. in od kdaj je plačanost edino merilo za kvaliteto? je simona vse lepo razložila, in to ne prvič!
    je pa uredništvo siola kar malo za okrcat, da je irena kot edina “kolumnistka”, predstavnica ženskega spola, postavljena ob bok moškim kolegom. njeni infantilni zapisi o težavah z avtobusom in mizarji ipd. versus politične in gospodarske in ostale “resne” teme, ki se jih večinoma lotevajo ostali avtorji…hm, še kdo sluti protifeministično zaroto tukaj??
    ireni pa je zaradi tega položaja lepo zrasel grebenček in je prevzela mnenje, da je dobra piska, in potem lahko na svojem blogu fantazira o tem, kako krasn lifestyle fura, da se preživlja s pisanjem (ki, mind you, vključuje tudi lucidne članke o Top10 rdečelascih Hollywooda), ob kozarcu rdečega, jasno, v svoji luknji, po vzoru same C. Bradshaw. čudovito.
    pa še nekaj: ne omalovažujem apriori take vrste dela (pisanje tračev; bodisi na blogu “pro bono” bodisi v drugem mediju “poklicno”) – vendar je zame meja prestopljena, ko nekdo mimo vsake etike objavlja tudi posmehljive članke o ljudeh s kako “psihofizično hibo” (smrdljiva rubrika petkova bizarka) in se z vseh napačnih vidikov loteva določenih medijskih fenomenov (npr. otroke iz oddaj toddlers&tiaras, suhe mankenke in zvezdnice postavlja na pladenj kot nekaj, nad čemer naj se primitivni bralci zgražajo in norčujejo kot v cirkusu, ne pa da bi kaj relevantnega napisala o ozadju teh pojavov – saj niti ne zna!)…da ne razpredam dalje in zaidem še globlje v offtopic (sorry, simona) – se vračam k izhodiščnemu sporočilu zzzz-ju: ne se hecat in ne primerjaj neprimerljivega.

  30. Simona Rebolj - 24.02.2012 ob 16:07
    Simona Rebolj

    @zzzz:

    Ne mislim se več spuščat v to, da nekomu zaradi ideološke poblaznjenosti pač noče bit jasno, da v primerih, ko gre za kršenje osnovne človekove pravice po nedotakljivosti, ne bi smelo bit nobene potrebe po sprehajanju po sodiščih za vsak primer, da bi tam šele tehtali domnevno križanje dveh pravic, ki ne obstaja kot križanje, saj imamo tu osnovno človekovo pravico po nedotakljivosti, ki tudi verskim skupnostim onemogoča prilaščanje več pravic, ko je pod vprašajem človekova osebna integriteta in nedotakljivost.

    Ker si že zdavnaj prepoznan obsedenec takoimenovanega zablojenega levičarskega ekstremizma, ki goji prepričanje, da je potrebno določenim manjšinam dovoljevat več pravic kot drugim, ker naj bi jim to pomagalo (kar je že zdavnaj ovrženo predvsem na primerih slabih posledic pozitivne diskriminacije za manjšine, ki so razkrinkale aroganco družbe do pravih načinopv pomoči, ki s poklanjanjem več pravic nima nobene zveze, spiski privilegiranih diskriminiranih levičarskih ekstremistov pa se razlikujejo od dražave do države, glede na to, kakšne frustracije do določenih skupin goji določena družba). Zato se zapletaš tudi v idiotizme, ko pač ne velja enak vrednotnih sistem na primer za Špance, ker se tebi bikoborbe ne zdijo humane, predvsem pa Španci nič kaj ogroženi … Stvar je še hujša … po potrebi se levičarski ekstremist zateče celo po pomoč h katolikom, ki jih sicer kategorično pljuva (ti so namreč kot monopolna religija na spisku z navodili za oljuvanje) in po potrebi blede o krožkih za pravičnost in mir, ki podpirajo pravico do obrezovanja. Kar je tako smešno, kot je smešno in predvidljivo, ko se muslimanska in katoliška skupnost zelo prijateljsko združita, ko je treba na primer nabijat proti uveljavljanju enakovrednih pravic homoseksualcem.

    No, ker si se zdaj dokončno razbesnjen popolnoma razgalil v zagovarjanju obrezovanja dečkov in tukaj razsajaš z zavajajočimi pamfleti, moram spet razbijat po tipkovnici, ker ne morem dopustit te nesnage v imenu svobode do komentiranja in zavračanju cenzure, da tukaj smrdi brez pripombe.

    Po mednarodni konvenciji o zaščiti otrokovih pravic je zavračanje nepotrebnega obrezovanja jasno. Kar se tiče zaščite pred virusom HIV zaradi obrezanosti penisa, je bila zaščitenost zaznana glede na mejo signifikantnosti. Vendar ta niti približno ni tako velika v meji verjetnosti kot z upoštevanjem drugih navodil v zaščito pred HIV-om, kot na primer uporaba kondoma, pazljivost pri izbiri partnerja in odsvetovanje menjavanje partnerjev … da ne omenjamo odsvetovanje podajanje igel pri drogiranju itd. OZN je le potrdil izsledek, da nekaj večja varnost pred HIVom obstaja, a hkrati posebej poudaril, da ob drugih ukrepih (ki sem jih naštela), ki pomembno pripomorejo k večji varnosti, saj sam obrezan penis nikakor ne pomeni zadovoljive varnosti v obrambi pred HIVom. Ta je v bistvu tako minimalna, da nima relevantne funkcije, če ne paziš tudi sicer. Predvsem pa pri OZN nikakor niso posebej zagovarjali obrezovanja otrok, saj bi jih v imenu zaščite pravic otrok raztrgali, a ne. No, ne bi jih, če bi se s takimi hoteli oglašat v družbah, kjer je obrezovanje pač tolerirano in množično prakticirano. Logično. Če torej se torej nekdo v silnem strahu pred HIV hoče obrezat, se še vedno lahko, ampak ko lahko sam odloči o tem. In v tem je bistvo. Pravica do zdravstveno nepotrebnih operativnih posegov je otroku večinoma sicer podeljena že pri 15 letih in ni treba čakat niti do polnoletnosti. Tudi pri nas je tako. In ne nakladaj neumnosti, da obrezovanje kasneje nič ne pomaga, ker pomaga le, če to narediš v otroštvu. Daj, beri, kakšne kozlarije pišeš.

    Še posebej ogabno pritlehno pa je pozivanje, naj gre kdo obrezan na sodišče iskat pravico, pa bomo videli, ali je omembe vredno sploh polagat pozornost k temu. Česa tako sprevrženega in ogabnega pa že dolgo nisem prebrala. Pokvarjeno do obisti. Daj pozanimaj se malo, če bi te sploh ganilo, koliko procentov zlorabljenih kakor koli prijavi zadevo in je pripravljeno vlagat psihične muke in denar v to, da se preklja na sodišču!! Pa zato po tem še ne merimo stopnje nedopustnosti dejanj. Prav gotovo pa se v primerjavi s hujšimi delikti zoper nedotakljivost ne bo zlahka našla oseba, ki bo tožila svoje starše, žrtvovala denar in psihične muke, da razpravlja o svojem kurcu. Sicer nimam podatkov, ali se je morda tud to dogajalo, predvsem v ZDA, ker nisem brskala za tem, so pa jasno zabeleženi nezanemarljivi primeri obžalovanja, preko poročanja psihiatrov pač in osebe, ki se lotijo postopkov poskusa vračanja penisa v čim bolj prvotno stanje. Da obstaja več kot dovolj ljudi, celo muslimanov, ki so nezadovoljni in ne zagovarjajo obrezovanja otrok, je pa itak znano. En primer je uporabljen tudi v prispevku v Preverjeno, tako lahko jih je srečat, če hočeš. Ampak tebi se zdi nerelevantno, dokler si ne plačajo odvetnika in si ne gredo zdravje uničevat po sodiščih. Kakšen fašistoiden primerek značaja! V Franciji se je zgodil pred nekaj leti hudo odmeven primer prijave staršev zaradi obrezanja klitorisa. Vsi smo lahko brali o tem in hkrati prebrali, da se v ilegali še vedno dogaja veliko primerov, a žrtve seveda tega nikoli ne prijavijo, ne glede na to, da je v tem primeru protizakonitost popolnoma jasna, pa bi lahko pričakovali več prijav (čeprav je ravno v Franciji enako nedvomno protizakonito tudi obrezovanje dečkov). Pokvarjeno razmišljaš. In če se tega niti ne zavedaš, je srhljivo še toliko bolj.

    Gre za to, da nihče ne preprečuje nikomur, da tudi tako izraža svojo vero če želi, ampak naj bo za to dovolj star in naj se odloča suvereno zase in ne drugi namesto njega.

    In še malo o slavi. Kot sem že zapisala, mi očitno do slave ni kaj dosti, sicer bi prekleto drugače pisala, ker pisat, popevat ali blejat za nivo širše množice, če hočeš bit slaven, res ni težko. Še posebej pri nas ne, kjer je lahko hitro slaven vsak bedak, ki prdne v kamero. Pri meni je bila vedno prioriteta posredovanje vsebin in čim boljše plasiranje vsebin, ne da bi trpela kvaliteta. Kolikor gre, gre, kolikor bi morala vsebino prilgajat pop korn budalam, me ne zanima. In v tem je bistvena razlika meda raznimi Murkoti, Irenami Sirenami, Gartnerji, Wernerji, tipičnimi slovenskimi poslovneži, spolitiziranimi opinionmejkerji in neštetimi slavoželjneži, ki jih zanima predvsem, kaj imajo oni od česa.

    Moja malenkost je pisala tudi za tiskovine. Tudi za Dnevnik na primer, ki se ima brez dvoma za bolj pomembno čtivo od nekega Siola. Ampak meni samo po sebi to ne pomeni dovolj, če ne morem vsebin lansirat na optimalen način. Čeprav mi vsak honorar pride prav, mi slab vendarle ne pomeni toliko, kot mi veliko več pomeni, da lahko pišem v nek prostor, o čemer menim, da je prav, kakor menim, da je prav, in v obsegu, kot želim, čutim ali menim, da je prav.

    Primitivni osebek in navadana blesava ovca, kot si se sam predstavil tukaj, seveda ne bo nikoli mogel razumet, kaj neki bi imela jaz od vsega skupaj. Osebek, ki tako razmišlja, kot si se tukaj podrekal, bo brez dvoma imela tudi mnenje o kakšne Srečku Kosovelu, kaj, zaboga, je imel od tega, da je pisal, bil reven in še umrl bolehen, ker je imel tako prekleto malo do vsega skupaj osebno. Tebi podobna oseba je brez vrednotnega sistema in dojema kot pro tisto, kar mu prodajo za požret, ker je ovca, zaradi kakršnih svet pač napredoval ni, ampak se kvečjemu obrača počasneje. To svojo primitivno mentaliteto si izkazoval tudi pri debato o kulturnikih, ko si lajal o tem, kako nima smisla podpirat na primer umetnosti ali česar koli, kar ne konzumira veliko ljudi. Za kozlat. Konzumiraj ti Murka, ker ga je pripravljeno konzumirat veliko ljudi, vame in v meni podobne ljudi, ki gojimo povsem diametralno nasproten odnos do življenja in vrednosti stvari, se pa vsaj nehaj vtikat, saj že itak manj prejemamo kot dajemo, no, že zato, ker smo takšni, kakršni pač smo, ne glede na to, kaj sploh delamo za plačilo ali za kaj potrošimo naš ljubi prosti čas.

    Lahko pa na svojem blogu napišeš genialen prispevek na primer o nesmiselnem početju Toma Križnarja, ki namesto, da bi prebiral pro Ireno Sireno in delal kaj, od česar bi imel kakšno korist in več slave, ki bi se zdela večini fensi. Lahko da boš vzbudil veliko pozornosti s svojim drekom in postal bolj slaven, kot si.

    @koki:

    Takle mamo. Kar se tiče zastopanosti žensk pisk, se moram absolutno strinjat s tabo, da se dogaja. Na polno pri nas. Tako da je poleg ideoloških, politikantskih in prijateljskih ovir sigurno ena tudi ta. Tudi na blogosu, ko so še plačevali vipovce, je bilo enako – Irena Sirena in Urša Jerkič, ki je prav tako pisala kratke vrstičke o modnih dodatkih. V tem sem bila jaz kao izjema, ki spodbija pravilo, ampak v bistvu ni bilo tako, ker je šlo za nekakšno nujnost glede na takratno frekvenco mojega pisanja in odmev določenih bralcev, ki so pisali na Crnkovičevem blogu, da bi se spodobilo povabit mene … Crnkovič bi izpadel nadpopoln šikanatorski kreten, če ne bi bila tudi jaz vipovka vsaj za nekaj časa, glede na to, da so bili tudi nekateri drugi takrat bolj izpostavljeni blogerji. In ta čas se je skušalo čim bolj hitro odpikat. Pri vseh, razen pri prijateljih, ki so bili tam zato, ker so prijatelji in pri Ireni Sireni, ki itak dela na Siolu … hehe ….

    Ni pa drugod nič kaj dosti bolje in to je žalostno. Če pogledaš Dnevnikove kolumniste, lahko padeš v smeh. Samo Tanja Lesničar Pučko že leta ob armadi muškarčin (čeprav je ne primerjam z Ireno po kakovosti, da ne bo pomote). Ko so imeli v CD-ju okroglo mizo Dnevnikovih kolumnistov, jim je bilo očitno tako nerodno, da so povabili zraven še Spomenko Hribar, čeprav ni bilo jasno, kaj tam počne, saj ni Dnevnikova kolumnistka. Je pa lepše izgledalo, kot da bi bila med tropom moških samo ena ženska. Marta Gregorčič je hitro odletela, ko je napisala nekaj premalo taktnih kritičnih prispevkov tudi na teme, ki uredništvu emocionalno niso dišale, da bi se jih lotevali. Cenzura se namreč dogaja predvsem na tem nivoju, o čem pišeš sploh ali ne. Lahko si noro kritičen o tem in onem, ampak ne o čemer koli.

    Irena Sirena pa itak že od začetka dela na Siolu, tako da je šlo vedno tudi za pdoporo svojemu kadru. Tako ap res ni težko dobit kolumne in postat pro opinion mejker po mnenju zzzz … hehe … Za crknit.

  31. Rado - 24.02.2012 ob 16:29
    Rado

    “pazljivost pri izbiri partnerja”
    :-) :-) :-)

    Sorry Simona, se nisem hotel več oglasiti, ker si me zadnjič tako močno nazijala. A tole danes me je pa na rit vrglo.

    Pazljivost pri izbiri te pa lahko daleč prinese! He, he.
    Poznam cvetke iz domačega kraja, ki tako milo in nedolžno zgledajo, da ti srce zajoče. V Ljubljani v varnem zavetju študenskih domov pa sistematično obdelujejo sobo za sobo. Nekatere celo poletja preživljajo v Španiji služeč mastne denarce, v domačem kraju pa igrajo Mona Lize.

    Hm. Če se dobro spomnem Simona slavnega Blogresa 2007, tvoje očke zelo milo gledajo.
    ;-)
    LP

  32. Simona Rebolj - 24.02.2012 ob 18:07
    Simona Rebolj

    @Rado:

    Jah, se strinjam, da videz lahko človeka prevara, ki ima določene utrjene vzorce v svoji glavi v zvezi s tem, in predvsem da nima vsak odličnih sposobnosti presoj značaja. Še posebej če zabetonira presojo prehitro, ko sploh še ni spozna človeka v dovolj različnih verzijah.

    Vendar pa je poanta v tem, da pazljivost pri izbiri partnerja vseeno pomaga pri obvarovanju pred virusom HIV, ne glede na to, da se lahko zmotiš. Neprimerljivo je večja verjetnost, da pomaga, kot če nek promiskuitetnež z obrezanim pač seksa brez kondoma z vsakim, ki pride na pot. Situacija, v kakršni bi pa z neobrezanimi in obrezanimi serijsko podirali okužene z virusom HIV in šteli, kateri se bodo hitreje okužili … no … je pa rahlo izjemna … hehe …

    Hočeš povedat, da sem te milo gledala? Ne spomnim se, koliko sem zvrnila takrat, ampak mislim, da je bilo kar precej, tako da … možno:)

  33. David - 24.02.2012 ob 20:44

    Rado pravi: “Poznam cvetke iz domačega kraja, ki tako milo in nedolžno zgledajo, da ti srce zajoče. V Ljubljani v varnem zavetju študenskih domov pa sistematično obdelujejo sobo za sobo. Nekatere celo poletja preživljajo v Španiji služeč mastne denarce, v domačem kraju pa igrajo Mona Lize.”

    —–

    Rado, res me zanima, kako lahko poznaš takšne cvetke iz domačega kraja? A si se okoli študentskih domov pasel? Drugače skoraj ne more biti, nekako mi moj intelektualni domet ne seže dlje :D

    In spet, tale del izjave zmaga: “ki tako milo in nedolžno zgledajo, da ti srce zajoče” Kako za hudiča lahko zaradi milega pogleda takšnemu “kurbirju” srce joče. ROFL

    Simona, kaj je narobe z mano, da na tvojem blogu najraje prebiram zgoraj citiranega. Hm.

  34. David - 24.02.2012 ob 20:46

    pardon: milega izgleda in ne milega pogleda … zatipkalo se mi je.

  35. zzzz - 24.02.2012 ob 21:07
    zzzz

    @koki,

    “hehehe, irena kot opinion maker…tisti osnovnošolski spisi vsak petek na siolu? ti pa si za štose.”

    logično napačno razmišljanje. tudi če je nekaj na nivoju osnovnošolskega razmišljanja, to še ne pomeni, da ne more vplivati na mnenje ljudi.

    “res, ne vlačit raznoraznih piscev iz brezna blogosa sem pod ta zapis, ker delaš primerjave med neprimerljivim.”

    logično brezpredmetna trditev. nikjer nisi pojasnil-a, argumentiral-a tega, kar trdiš.

    “in od kdaj je plačanost edino merilo za kvaliteto?”

    odraz funkcionalne nepismenosti. nikjer namreč ne trdim, da je plačanost sploh merilo za kvaliteto, kaj šele da bi trdil, da je edino merilo.

    “je simona vse lepo razložila, in to ne prvič!”

    logično brezpredmetna trditev. tudi če je simona nekaj razložila, to ne pomeni, da ima nujno prav.

    bo dovolj?

  36. zzzz - 24.02.2012 ob 21:07
    zzzz

    @simona,

    lepo po odstavkih:

    1. ravno nasprotno. ideološko poblaznjenost tu izvajaš ti, pa čeprav seveda ocenjuješ, da je to upravičeno, ker v imenu svoje ideologije apriori izključuješ argumente nasprotne strani. kako blazno ideološko je tvoje početje dokazuje že samo stanje stvari v tej državi, ki očitno tvoji ideologije ne sledi tako zelo fanatično, kot jo ti podpiraš. npr. noben državni organ ne preganja tega, kar je po tvoji ideološki usmeritvi že skoraj zločin nad človeštvom. in ne glede kako pametna se sama sebi zdiš, pa še zdaleč nisi neka avtoriteta, ki bi kar tako pometla s celotnim pravnim redom v tej državi. tako da poglej včasih malo ven iz svojega ideološkega templja v realen svet in poskušaj zadeve ocenjevati z neko mero zdravega razuma.

    2. in ja, simona. očitno imamo tudi obsedeno ustavo, ki je produkt zablojenega levičarskega ekstremizma, čeprav so jo dejansko spisali “ta črni”. glede pozitivne diskriminacije pa se lepo prosim malo izobrazi, preden lupaš take neumnosti, saj recimo pojem socialne države, ki je tudi zapisan v ustavi, temelji ravno na njej. seveda je spet problem v tem, da si ti ta pojem predstavljaš pač po svoje. kdo ti je kriv. tako da razen če se nisi prelevila v klasičnega liberalca, ki zagovarja zgolj negativne pravice, si spet v kontradikciji sama s sabo.

    3. to je pa tvoj tipičen problem in vesoljni dokaz tvoje ali 1. funkcionalne nepismenosti ali 2. osebnostne pokvarjenosti, saj že ves čas ponavljam, da osebno obrezovanja dečkov ne podpiram, sploh, dopuščam pa nasprotna mnenja, do točke ko je taka debata možna, kar sem pa tudi že pojasnjeval. če je to zate eno in isto, potem imaš definitivno funkcionalno napako na možganih.

    glede tistih bikoborb sem ti pa pojasnil. če nisi dovolj umsko sposobna, da bi razumela to, kar sem napisal, sem pa, zaradi mene, zate lahko tudi idiot.

    glede levičarski ekstremizma in katolikov si spet pokazala domet svoje pameti. že samo dejstvo, da je zame argument veljaven ne glede na ideološko pripadnost tistega, ki ga je izjavil, zavrača tvojo tezo o neki ideološki pripadnosti, ki naj bi jo sam gojil. še bolj problematično pa je v tem primeru to, da sem izrecno in jasno zapisal, da se sam osebno z obrezovanjem otrok ne strinjam sploh, a v navalu tvojega ideološkega fanatizma še vedno udrihaš po meni zgolj zato, ker dopuščam nasprotno, drugačno mnenje. in če to, da napadaš nekoga, ki zagovarja pluralizem, ni nek post komunistično fašistični fanatizem, potem ne vem kaj bi to lahko bilo. a se ne bi malo demokratizirala ali boš večna talibanka?

    4. ojojoj! očitno sploh nisi razumela poante glede tega. moja poanta ni imela nobene veze s tem, koliko je obrezovanje učinkovito glede okužbe virusa HIV, čeprav tudi je, ampak se je šlo preprosto za to, da če nek tak organ kot je WHO predlaga obrezovanje, potem to res ne more biti tako zelo škodljivo za ljudi, da bi iz tega delali cel cirkus. a je zdaj bolj jasno?

    ne morem nakladati neumnosti o nečem, kar sploh nisem zapisal. spet te daje funkcionalna nepismenost. zapisal sem, da so tisti učinki, ki se jih omenja kot pozitivne, pokažejo le (no, morda bi bilo bolje če bi zapisal predvsem) takrat, ko se obrezovanje izvede zgodaj, kar je recimo normalno, saj je veliko teh pozitivnih učinkov vezano na zgodnji razvoj otroka, recimo razna vnetja zaradi te kožice, ter ostali problemi v povezavi s to kožico, zaradi katerih se kožica tudi odstranja iz medicinskih razlogov. torej, če se obrežeš ko imaš 15 let ti to ne bo nič pomagalo, če se je okužba zgodila takrat, ko si jih imel 4. druga zadeva je rak na penisu, pri katerem so študije pokazale, da je učinek obrezovanja na pojav tega raka, opazen predvsem takrat, ko se je obrezovanje zgodilo zgodaj po rojstvu. seveda upam, da ti je jasno, da tu ne govorimo o nekih hudih procentih, da se ne boš spet kaj brezveze zgražala. glede kozlarij, ki jih pišem, si pa preberi tole:

    http://www.cancer.org/Cancer/PenileCancer/DetailedGuide/penile-cancer-risk-factors

    5.ogabno je seveda predvsem to, kako ti nič ne razumeš. če se že sklicuješ na kršitev neke pravice, potem ti mora biti jasno, da je pravi naslov za to sodišče, ne pa simona rebolj in njen fanatizem. če sodišče skozi vse svoje postopke, tja do ustavnega sodišča, pa še do evropskega sodišča človekovih pravic, ne bo ugotovilo kršitve, potem te kršitve pač ni bilo. problem je v tem primeru ravno to, da na to temo nimamo sodne prakse. imamo ustavo in zakone, vendar pa je očitno, da v zdajšnji praksi obrezovanje iz nemedicinskih razlogov ni preganjano kot kaznivo, obviously, a ne? tako da ravno s tem, ko bi nekdo šel to svojo pravico iskat pred sodišče, bi bilo sodišče prisiljeno, da glede tega jasno odloči in če bi odločilo, da je v tem primeru pravica kršena, potem bi posledično morali tudi v bodoče temu vsi slediti, od policije, tožilstva itd. naprej. v tem je point, o katerem se tebi očitno niti sanja ne.

    sicer pa tak postopek velja za vse zadeve, ko gre za kršitve človekovih pravic, ne samo za obrezovanje. kaj pa če ti nekdo nekaj ukrade, kaj misliš, da ti bo dedek mraz to sam od sebe nazaj prinesel, ali pa boš morala sama branit pravico, ki ti je bila kršena?

    6. se strinjam, ampak o tem pač ne moreva odločat jaz ali pa ti, lahko pa sodišče, a razumeš?

    7. ja, vem, imaš tipičen večvrednosti kompleks.

    8. ja, to je verjetno cena, ki jo more človek plačat, če je preveč “pameten”, a ne?

    9. to je pa primer tvoje “genialnosti”. jaz sem te spraševal samo o tem, kaj za boga je ta učinek tvoje domnevne slave in s čim si mi ti odgovorila? ja, z blebetanjem o vsem mogočem, samo odgovora na vprašanje pa nikjer.

  37. zzzz - 24.02.2012 ob 21:09
    zzzz

    @simona,

    po odstavkih:

    1. ravno nasprotno. ideološko poblaznjenost tu izvajaš ti, pa čeprav seveda ocenjuješ, da je to upravičeno, ker v imenu svoje ideologije apriori izključuješ argumente nasprotne strani. kako blazno ideološko je tvoje početje dokazuje že samo stanje stvari v tej državi, ki očitno tvoji ideologije ne sledi tako zelo fanatično, kot jo ti podpiraš. npr. noben državni organ ne preganja tega, kar je po tvoji ideološki usmeritvi že skoraj zločin nad človeštvom. in ne glede kako pametna se sama sebi zdiš, pa še zdaleč nisi neka avtoriteta, ki bi kar tako pometla s celotnim pravnim redom v tej državi. tako da poglej včasih malo ven iz svojega ideološkega templja v realen svet in poskušaj zadeve ocenjevati z neko mero zdravega razuma.

  38. zzzz - 24.02.2012 ob 21:39
    zzzz

    ne gre drugače, kot da komentar objavim tule. ta tvoj blog mi jih kar požira.

  39. Simona Rebolj - 24.02.2012 ob 23:15
    Simona Rebolj

    @David:

    Kaj pa vem … očitno ti primanjkuje zabave v življenju. Ker z bizarnega vidika Radovi komentarji so “zabavni”.

    @zzzz:

    Očitno obstaja višja sila, ki vpliva na to, da je tvoj komentar pristal v spamu. Ne v moderaciji, ampak direkt med spamom. Ne morem si kaj, da se ne bi strinjala z višjo silo, a sem ga vseeno potegnila ven v imenu višje vrednote zavračanja cenzure.

    Težko boš našel osebo, ki bi tako upoštevala in obdelala argumente “druge strani” pri zastopanju svojega mnenja, ki ga prav tako argumentiram. Vse sem zajela in nič novega nisi izumil. Argumente upoštevam, le presojam jih kot slabe, za lase privlečene, ki ne odtehtajo argumentov na drugi strani. Ne vem, od kdaj si tako navdušen nad našo državo, da jo dojemaš kot tako merodajno, vem, da enako ne misliš v kakšnem drugem primeru, ki ti ne godi osebno. Ker nisem ideološki fanatik, ampak kvečjemu fanatik pri preverjanju in zbiranju informacij, sem vedno od začetka odprta za vse, ker me zanima samo vsebina, nič osebnega (hej, boli me kurac, mojemu klitorisu ne grozi nič). V tem primeru se pač ne strinjam s Slovenijo, kaj šele z od profita obsedeno Ameriko, ki, med drugim s strani raznih zdravniških društev celo zagovarjajo operacije ušes ali nosov pri otrocih in pri tem servirajo celo mnogo bolj relevantne in utemeljene raziskave o psihološkem slabem stanju otrok, kar privede tudi do bolezni in slabšega učnega uspeha, ker jih na primer zafrkavajo zaradi štrlečih ušes in izključujejo. V primerjavi s tem so bedastoče o infekcijah (vse infekcije in vnetja so hipotetično lahko podlaga za razvoj raka) pri umazanih lulčkih naravnost smešne. Pa se vseeno ne strinjam, ampak menim, da mora posameznik izrazit željo za tak poseg in se sam odločit. Lotevanje diskriminacije na podlagi videza se je treba pa intenzivno lotit po popolnoma drugi poti. Ampak moje mnenje pač ni profitabilno!!

    Skratka, jaz se strinjam s Švedsko, Nizozemsko in Francijo. Brez skrbi, vse te države so civilizirane, znajo brat raziskave in se odločat po razumu, in prva izmed njih velja celo za nadpovprečno dober model socialnega in kapitalskega vodenja države. Mogoče se tebi zdi Švedska ali Nizozemska neskončno ideološko poblaznjena država, ki po razumnosti ne seže do kolen Sloveniji, ampak to nima zveze s težo argumentov. Neverjeten si.

    Kot ponavadi, marš na drini, je jasno, da debate s tabo ne bo konec, ker potem začneš sprevračat vse, kar ti pride pod roko, da bi le potrdil svoje, a ne vem pred kom neki, saj izpadeš zmeden, poniglav in trapast, mene bi se pa tudi lahko že naveličal preverjat, ali bo opazno ali ne.

    Seveda je opazno, da si začel kar naenkrat blejat pri zagovoru obrezovanja dojenčkov o infekcijah, ko je bilo vendar govora o HIVu in ker otroci naj ne bi še fukali, je z matematiko vse v redu. Z matematiko ni nič v redu, če nekdo kar po svoji volji podtika druge enačbe, ker je pač podel.

    O infekcijah smo povedali že vse in jasno je, da to ne more bit utemeljen razlog, ker je z ustrezno higieno vse okej tudi z neobrezanim lulčkom. Vse grozote, ki jih infekcije lahko povzročajo, se dogajajo v slabih higienskih pogojih, po možnosti pod vročim soncem, skratka, to je tisto področje, ki ga določeni zagovorniki zagovarjajo v imenu tradicije, a vse skupaj datira v čas in prostor, kjer je bila še voda okužena. Če nadaljujemo s smešnicami, pa v takih okoliščinah tudi obrezovanje ni kaj dosti pomagalo, ker so ljudje na polno zbolevali tudi zaradi infekcij, pred katerami bi si lahko odrezali vse, z glavo vred, da bi se na tak način obvarovali.

    Kot je bilo že zapisano, organizacija WHO, niti UN, nikoli ni zagovarjala obrezovanje otrok. Vse ostalo je pojasnjeno in se nima smisla vraćat na začetek. Pri raznih člankih po netu je treba tudi upoštevat moč raznih kampanj, predvsem če modrosti izvirajo iz Amerike. Tam je namreč nastalo sranje, ker verske utemeljitve za množično obrezovanje niso bile več dovolj, upora zoper obrezovanje pa vedno več, kar zibelki kapitalizma ni bilo nič povšeči. Profit od obrezovanja je namreč nezanemarljiv in v kolikor bi drastično upadla volja do obrezovanja, bi bil trezorček tudi drastično bolj prazen, pri čemer so se na profit iz tega naslova že navadili.

    Konvencija v zaščito otrokovih pravic nasprotuje, ostale organizacije pa previdno obravnavajo obrezovanje, brez omenjanja otrok In vse skupaj je bedasto, ker bi na tak način lahko obravnavali tudi slepič in še kaj.

    Naše ustave niso spisali črni. Pisali so jo rdeči in črni. Brez skrbi. Zedinjeni v hrepenenju po koritu. Nekateri med njimi so bili črni in po tem po potrebi rdeči in obratno. Bistveno vprašanje je torej bolj, ali so jo pisali ljudje zavidljivega razuma. Danes mirno rečem, da ko opazujem njihovo delovanje že leta, nič ne kaže.

    O pozitivni diskriminaciji se raje ti izobrazi. Začni v Romuniji pri obravnavi ciganske populacije (takrat cigan tudi pri nas še ni pomenila kletvico in s tem pojem, ki se ga ne uporablja). Na tem primeru so nastale najboljše študije o negativnih učinkih pozitivne diskriminacije, ki ne odtehtajo predvidenih pozitivnih učinkov. Izobraževanja se ne morem it, vem pa, da pri nas folk pojma o pojmu nima o tem v povprečju in vse skupaj pač tiči bolj na pamfletih in gostilniških aktivizmih, jaz pa nimam več 16 let, niti se nisem zataknila pri intelektualnem naboru iz tistih lepih srednješolskih časov.

    Nima veze, da se ti ne strinjaš z obrezovanjem. Ravno to je tipičen znak levičarskega radikalnega obsedenca. Obstajajo še hujši. Doživela že nadiranje takega fanatika, ki je opravičeval tudi kamenjanje po šeriatskem pravu v naši državi, čeprav je osebno temu nasprotoval. Ampak take je zganjal samo zato, ker se je ob tem počutil dobro, češ, jaz sem toleranten in razumem ter spoštujem drugačne. Njegovi argumenti so bili seveda abotni, ampak pri tem itak ne gre za argumente, ampak za stališče v imenu ideološkega prepričanja. Tako, kot se z argumenti pač ne ukvarja noben fanatičen vernik, ampak samo pridno prebira in se nauči, kako se je treba obnašat in razmišljat. Okej, res, da je bil mulc star 17, ampak nima veze. Tudi danes, deset let kasneje, se nič kaj bolj ne pomuja v smer razmišljanja, zdaj se na enak način pač ukvarja z drugimi stvarmi, pridno služi svojemu šefu in je pokvarjen kot plesniva salama. Medtem je postal že konzervativen … hehe …

    Ne, ne … za sprejemanje zakonov nikakor ni treba, da se sprejemajo na podlagi posameznih procesov na sodišču … hehe … Niti niso v vseh primerih pravniki najbolj in edini relevantni intelektualni potencial za presojo, s sodnimi izvedenci v paketu ne. Zakone se sprejema tudi na podlagi pobud in presoje po razpravah s temu primerno stroko. Kar se obrezovanj tiče na primer, je naša medicinska stroka za etiko že podala negativno mnenje itd. … Tako da … Razumem tvoje mišljenje, ampak ni noben pogoj, niti ne v vseh primerih najbolj primeren pogoj … no, da ne rečem, da v kakšni državi celo zelo slaba ideja glede na določene primere postopanja.

    Učinek moje genialnosti te zanima? Ne vem, ker z razlogom nisem pristaš takšnih formulacij, zato tudi sebe ne dojemam za genija in se ne bi v nobenih ozirih, definitivno pa razvijam in stavim na tisto, kar mi gre dobro, kjer sem odkrila večje sposobnosti in v to vlagam veliko truda. Ko vidim dobre vsebinske rezultate (ki niso nujno najbolje plačani, ker sem bila vedno bolje plačana za veliko bolj zanemraljive “dosežke”), se kot osebnost počutim bolj izpolnjeno in želim to delit tudi z drugimi, ki imajo podobne ambicije, da gradijo in delajo na svoji osebnosti, znanju, ustvarjalnosti in morali ter verjamejo v pomen stanja duha nad preživetjem in s tem povezanimi preizkušnjami tuzemnega življenja, ki v svojem bistvu prav gotovo ni raj, ker človek v svojem bistvu ni bolj razumno in moralno bitje od animalnih gonov. Tako nekako.

  40. David - 24.02.2012 ob 23:34

    @Simona…. ja, res je, priznam, da mi primanjkuje zabave, saj bom kmalu “not spravil”

    sicer pa, Rado bi bil “fenomenalen” humorist. Nekaj med delboyem in rodneyem, včasih mu rata bizaren, skorajda montyphytonski humor (ok, priznam, pretiravam), vendar se mu useka čisto po naključju, ko najbolj resno misli.

    Tako lepo je opisal domače dekline in njihove dopolnilne dejavnosti, srce parajoče, eheheheee.

  41. David - 24.02.2012 ob 23:39

    p.s. da ne bom narobe razumljen, saj problem kot tak je resen, ampak Rado in njegov način podajanja …..

  42. Simona Rebolj - 25.02.2012 ob 00:21
    Simona Rebolj

    @David:

    Ja, so prebliski iz sodobnega ruralnega življenja. Tako tradicionalno zveni kot odmev duhov… hehe …

  43. zzzz - 25.02.2012 ob 09:07
    zzzz

    @simona,

    2. težko bi se strinjal s tem, da se dejansko trudiš kogarkoli na nasprotni strani razumet, še posebej zato, ker dejansko problematiko izgube te kožice povsem nesorazmerno napihuješ. pogrom, ki ga ti glede tega zganjaš bi recimo bil povsem upravičen, če bi bilo govora o obrezovanju žensk, pri moških je pa stvar bistveno drugačna. pri tem moram spet poudarit, da prisilnega obrezovanja ne podpiram, vendar pa hkrati v tem ne vidim (glede na realno stanje te problematike) zadeve tako enostransko kot ti, predvsem pa se mi zdi prav to, da se o tem izrekajo tisti, ki so glede tega dejansko prizadeti, oziroma bi bili, če bi se to početje prepovedalo.

    3. no, naštela si tri države, sedaj naštej še katero od evropskih, v katerih so zadeve urejene drugače in potem ugotavljaj ali so te države kaj manj civilizirane od tistih, ki si jih ti naštela, pa boš videla, da je ta tvoj argument tako tako. s tem, da nizozemsko omenjajo tudi škofje, a kot primer države, kjer se praksa obrezovanja iz verskih razlogov dovoljuje. kdo ima tu prav, pa nisem šel preverjat.

    4. ja, če bi navedla kak argument za to, kar trdiš, bi ti lahko odgovoril, na take brezsmiselne izlive pa ne morem imeti vsebinskega komentarja.

    5. a še vedno ne razumeš, da je bil primer z WHO in HIV-om podan za to, da se dokazuje, da očitno WHO poseg obrezovanja pri moških ne smatra kot tako hudo telesno pohabljenost, kot ti verjameš da je? ali pa se spet, v pomanjkanju argumentov zlobno obešaš na stvari, ki jih nikoli nisem trdil ali uporabljal za argument?

    in ali še vedno ne razumeš, da zadeva HIV ni povezana s tisto drugo trditvijo o koristnosti obrezovanja predvsem v primeru, ko se do izvede zgodaj? to sta dve različni stvari, ki jih pač ni povsem napačno povezuješ, zato so tudi tvoji zaključki lahko samo napačni. z argumentom glede WHO seveda nisem dokazoval tega, da je obrezovanje smiselno zgodaj v otroštvu, ampak tega, da obrezan penis ni pohabljen in ne vem kaj še vse penis in da človek s tem lahko še kako normalno živi.

    6. infekcije in podobno ni nikoli bil in ne bo moj argument za toleranco v zvezi z obrezovanjem, tako da ta odstavek ni bi potreben.

    7. in jaz nikoli nisem trdil, da je zagovarjala obrezovanje otrok, niti nisem to ifnormacijo podal kot dokaz v tej smeri. če si funkcionalno nepismena ali pa imaš to veselje, da si to, kar zapišem, razlagaš po svoje, potem imaš problem sama s sabo, ne z mano.

    8. spet ne. slepič in obrezovanje nista primerljiva. prav tako ne obrezovanje in rezanje rok, ali pa karkoli drugega, kar bi ti morda tebi kapnilo v glavo. ker po tvoji logiki bi potem morali enako obravnavati tudi krajo 1€ in 5 mio €, saj je oboje kraja, a ne?

    9. naša ustava v ničemer ne bistveno odstopa od ostalih evropskih ustav.

    10. logično napačno mišljenje. če v enem primeru nekaj ne deluje, to ne pomeni, da ne more delovati niti v drugih primerih. torej, predvidevam, da si ti za ukinitev posebnih pravic invalidov, da si za ukinitev socialnih pravic, saj tudi to temelji na pozitivni diskriminaciji, ki je zate itak nepotrebna in celo škodljiva.

    11. zate so vsi, ki se ne strinjajo s tabo fanatiki. in se res nikoli nisi vprašala, a ni morda ravno to znak fanatizma, torej to, da vsako nasprotno mnenje označuješ za fanatizem? no, če se nisi, potem ti pa predlagam, da se, ker neni se to zdi tipičen fanatizem. in spet, te moram opozoriti na logično povsem nesmiseln argument – kamenjanje ljudi in obrezovanje penisov ni primerljivo. morda za fanatike tvojega tipa, za razumne in uravnovešene osebke, pa zagotovo ne.

    12. kje sem jaz govoril o sprejemanju zakonov? govoril sem o njihovi uporabi, interpretaciji v praksi. zakone že imamo, nimamo pa, glede te problematike, nobenega primera njihove uporabe, v tem je štos. in ravno zaradi tega imamo pač stanje kot ga imamo, ki pomeni nerešeno stanje.

    13. ne genialnosti, slave. učinek tvoje genialnosti mi je znan: je to, da imaš probleme z razumevanje tega, kar pišem.

  44. Nidurun - 25.02.2012 ob 21:30

    “2. težko bi se strinjal s tem, da se dejansko trudiš kogarkoli na nasprotni strani razumet, še posebej zato, ker dejansko problematiko izgube te kožice povsem nesorazmerno napihuješ. pogrom, ki ga ti glede tega zganjaš bi recimo bil povsem upravičen, če bi bilo govora o obrezovanju žensk, pri moških je pa stvar bistveno drugačna. pri tem moram spet poudarit, da prisilnega obrezovanja ne podpiram, vendar pa hkrati v tem ne vidim (glede na realno stanje te problematike) zadeve tako enostransko kot ti, predvsem pa se mi zdi prav to, da se o tem izrekajo tisti, ki so glede tega dejansko prizadeti, oziroma bi bili, če bi se to početje prepovedalo.”

    izrekel sem se. ne vidim nobenega napihovanja.

    lp,
    Melanholični Ptič

  45. Rado - 25.02.2012 ob 21:56
    Rado

    “Hočeš povedat, da sem te milo gledala? Ne spomnim se, koliko sem zvrnila takrat, ampak mislim, da je bilo kar precej, tako da … možno:)”

    He, he, duhovito!

  46. David - 25.02.2012 ob 22:01

    @Simona, odsvetujem ti, da v treznem stanju kdaj po pomoti Radota milo pogledaš. Bogve, kaj si lahko ta model umisli.

  47. Simona Rebolj - 25.02.2012 ob 23:26
    Simona Rebolj

    @zzzz:

    1. Nobenega napihovanja, niti pogroma ni, le argumenti. Obrezovanja dečkov pa v prispevku niti z enim stavkom nisem primerjala z obrezovanjem klitorisov na primer, kar še toliko bolj potrjuje, da ni nikakršnega namena v napihovanju za vsako ceno. Primerjala sem z estetskimi posegi in v imenu razumevanja argumentov druge strani z abortusom in cepljenjem, ker je zagovorniška stran to uporabljala kot protiargument. Obravnavala sem tudi argumente za, ki jih podajajo zagovorniki. Ni moj problem, če so argumenti slabi. Ne glede na to, da je primerjava abortusa ali cepljenja, vsakega na svoj način, po mojem mnenju milo rečeno neprimerna in sem tudi utemeljila, zakaj, sem vendarle izkazala posebno pozornost na umevanje stvari z druge strani, ki je napihovala z abortusi in cepljenji. Jaz s klitorisi pač nisem, ker mi gre predvsem za vsebino in realno stanje problematike znotraj okvira principov delovanja naše družbe in našega pravnega vrednotnega sistema. Omenila sem celo, da umevam obrezovanje otrok kot samoplačniško storitev za izrazito hinavščino in posledično nedostojno kovanje dobička na tujih plečih (na otrocih), česar bi bili zagovorniki obrezovanja veseli, saj se tudi za to zavzemajo, kar so tudi ob tem primeru izrazili. Če bi se torej naša država odločila, da dojema poseg kot potreben z verskega vidika (kar bi bil svojevrsten debakl za državo, kjer je vera po ustavi ločena od države), bi morala enakopravno nudit storitve zastonj, saj tudi zaradi plačevanja nekateri muslimani vodijo otroke drugam in jih dobijo v paco mazači. Z vidika posega v otroka, ki ne bi bil vezan na paradigmo verske pripadnosti, pa itak ne gre, ker se je stroka v okviru medicinske etike že zjasnila proti. In tudi je neetično, saj v kolikor obrezovanja dečkov ne bi tretirali kot neetično, bi morali odpret vrata tudi estetskim posegom nad otroki (rezanje ušes) na primer, z vsemi utemeljitvami o nezanemarljivih možnih posledicah duševnih muk zaradi morebiti izstopajočega neestetskega izgleda.

    Seveda podpiraš prisilno obrezovanje!!!! Smešno je kvečjemu to, da se tega očitno ne zavedaš. Obrezovanje otroka, ki ne more, ker je še premajhen ali nima ustrezne moči, je prisilno dejanje, saj se ne more izreči proti, a ne. Kako, zaboga, pa ti zagovarjaš neprisilno obrezovanje, če zagovarjaš obrezovanje dojenčkov?!!!!! Nobelova nagrada za logiko ti ne uide.

    In nihče ne bi bil prizadet, ker v prispevku nisem zagovarjala prepovedi tega početja, ampak omejitev tega početje na zadovoljivo starost, ko lahko posameznik sam odloči o svojem telesu. Po naši zakonodaji je to pri 15 letih. Torej gre le za zagovor prepovedi prisilnega obrezovanja! Prizadeti bi bili torej lahko le starši, ker bi jim bile pravice, da lahko odstranjujejo dele telesa otroku po svoji volji, ki jih sicer drugi državljani, ki se ne sklicujemo na verske razloge, nimamo!!! Prizadeti bi bili torej lahko le starši, ker bi njihove pravice postale izenačene s pravicami vseh državljanov, pravica otrokom do nedotakljivosti in integritete pa v imenu enakopravnosti povrnjena.

    2. Sem prečekirala ureditve tudi po drugih državah in argumente, nisem pa ravno “doktorirala” iz vsega skupaj. Po pregledu najbolj bijejo v oči problemi, da se v državah, kjer je obrezovanje dovoljeno (samoplačniško seveda, če ni iz zdravstvenih razlogov), vlačijo po sodiščih, ker je zakonska podlaga zelo ohlapna ali nikjer ni posebej določeno ali je dovoljeno ali ni. Torej podobno kot pri nas, kot pojasnjuje varuhinja človekovih pravic. Posebej žolčno je v Angliji, kjer je sicer procent te prakse majhen, odkar viktorijanci ne budalaštarijo o nezaslišani masturbaciji, vendar se prekljajo pri posameznih tožbah zaradi tega in onega. Tudi tožba proti zdravniku s strani prizadetega, ker je opravil na njem obrezanje v otroštvu. Itd. Skratka, svašta najdeš po posameznih državah. Ali pa na Finskem:

    “In August 2006, a Finnish court ruled that the circumcision of a four-year-old boy arranged by his mother, who is Muslim, to be an illegal assault.”

    Najbolj nedvoumno je urejeno tam, kjer je prepovedano (razen v jasno definiranem izjemnem primeru in z jasno definiranimi strokovnimi pogoji, pod katerimi mora bit zadeva izvedena) in seveda v državah, kjer je skoraj zapovedano (muslimanske dežele …). Še celo Amerika, kjer je dovoljeno in se noro veselijo dobička, se preklja ob različnih primerih pač po sodišču. Največ je primerov zaradi spodletelosti posega (ker kljub strokovnemu posegu, ne uspejo popolnoma vsi dobro in nek rizik obstaja) in zaradi prepirov med starši, kjer eden hoče obrezovanje, drugi pa ne. Ko starš dojenčka obreže na skrivaj, ga drugi starš toži … poleg vloge za ločitev itd. Ravno evropske države, ki so v medmrežju, so zakonsko ohlapne, nejasne, podobno kot pri nas. Skratka, brez veze se je pajcat. Jaz sem svoje razloge, s katerimi državami se očitno strinjam in zakaj, pojasnila. Pri drugih sem opazila precej arogance do problema, češ, ne napihujmo, kaj nas briga (ti je, kaj znano?) in pa apetite po profitu zaradi samoplačniške dejavnosti. To pa zame niso zadovoljivi argumenti Za.

    3. Seveda. Saj tudi jaz ne mislim, da je obrezan penis (razen, če se poseg izjalovi in pusti hujše anomalične posledice med posegom ali zaradi kasnejše hujše infekcije rane) nezaslišana prvostopenjska telesna pohabljenost. Trdim samo to, da dovolj signifikantna, da mora bit vsakomur dopuščeno, da se sam odloči za poseg. In tudi WHO dopušča to možnost in se nikakor ne opredeljujejo v prid izvedbi pri otrokih, saj virus HIV z otroki nima nič v povezavi s penisom, a ne?!!! No, razen če bi zadevo reklamirali v imenu minimalno možnega efekta v primeru pedofislkega posilstva, kar bi bila pa huda.

    Jah, ne vem, s čim zagovarjaš obrezovanje kot pomembno, da se opravi zgodaj, še posebej če zdaj soglašaš, da tudi infekcije ne morejo služi za argument (še toliko manj, ja, ker ravno obrezan dojenček najbolj hitro lahko utrpi infekcijo ravno zaradi obrezovanja, ko je še v plenicah, ki je gojišče bakterij na rano). Ja, kaj pa potem??? Vpliv polne lune? Mutivoda press.

    Kaj me briga, če nisi zapisal nikjer, da je WHO zagovarjala obrezovanje otrok. To tvoje motoviljenje zdaj samo pomeni, da si pač skušal v prid obrezovanju navreči, kar ti pade na pamet, če užge. In ni užgalo, zdaj pa jecljaš. Ni užgalo zato, ker je bilo po logiki stvari nesmiselno, da si to sploh poudarjal, ker je govora le o nasprotovanju obrezovanja otrok in ne obrezovanju nasploh na posameznikovo svobodno odločitev. To, kako WHO s tem priznava bojda, po tvoje, da ne gre za nevemkakšno pohavljenost, je pa nonsens. Kot vsak poseg, ima tudi ta odstotek tveganja, da lahko pride do hujše pohavljenosti, a vse skupaj sploh pomembno ni, ker je pomembno, da se človek lahko sam odloči, tudi če bi šlo za milimeter odščipljene riti na nevidnem mestu.

    Seveda kamenjanje ljudi in obrezovanje penisov ni primerljivo samo po sebi. vse na svetu je pa lahko primerljivo ghlede na kontekst in vidik, kaj si hotel z nečim povedat. Ti se pač spet zapletaš v intimna vrednotenja nezaslišanega dejanja ali dejanja, kjer bi se neznosno zadovoljen s sabo malo pošopiril v imenu tolerance. Tako to pač ne gre. Če jaz nimam pravice odščipnit koščka ritnice svojemu hipotetičnemu otroku iz kakršnega koli prepričanja že in hvala bogu (ironično), da je tako, mora bit tako za vse, ne glede na versko ali ateistično prepričanje, ker pač z razlogom varujemo integriteto in pravico do nedotakljivosti otroka. Pika.

    Ne potrebujemo primerov na sodišču. Kaj pa vem. Morda jih celo imamo, nisem preverila. Sicer so na voljo po drugih sorodno neurejenih državah. Bistvo je, da se noče sprejet jasnih zakonov malo zato, ker se nikomur ne ljubi pričkat z muslimanskimi skupnostmi, po drugi strani je pa še povsem dobičkonosno, da se kasira te storitve. Juhu. To je vse, kar se dogaja, ne pa pomanjkanje primerov.

    Kar se fanatizmov tiče, zavračam, da bi kogar koli kot takšnega označila zgolj zato, ker se ne strinjam z njim. Za svoje nestrijanje se celo s fanatiki ukvarjam in jim argumentiram zadeve … hehe … Fanatizem v tvojem primeru sem tudi pojasnila, kako in zakaj ga tako dojemam. Osebno sem pa fanatik predvsem, kar se tiče zavezanosti argumentom. To pomeni tudi, da sem v življenju veliko ljudem, s katerimi se na prvo žogo nisem strinjala na primer, previdno najprej prisluhnila, kakšne argumente imajo na voljo in spoštljivo molčala do občutka suverenosti na določenem področju. Fanatiki ideologije, aktivističnih parol ali prepričanja zaradi prepričanja pa tega občutka za osebno koristno spoštovanje do drugih, ki so nekaj poletne pojedli in to dokazujejo z argumenti, ne premorejo.

    Moja toleranca do fanatikov iz kakršnih koli razlogov že pa preko nestrpnosti, ki jo gojim do prenašalcev te vrste lenobno vznesenih občutkov, sega vedno do ponujanja možnosti, da se zgodi tudi konstruktivna komunikacija. Verjamem, da se ljudje spreminjajo na slabše in na bolje, čeprav na bolje redkeje, kar upoštevam. Zato celo s fanatičnim, po potrebi celo zlobnim, in površnim Radom kdaj lahko pokramljam čisto okej za bajdvej. Kaj bi še več?

  48. Simona Rebolj - 25.02.2012 ob 23:28
    Simona Rebolj

    @David:

    Bogve, ja, mi pa tudi … hehe … Kar se Rada tiče, si ne delam utvar, kaj vse si rad misli. Kar koli si pa že misli, je sigurno še huje v resnici … hahaha …

  49. zzzz - 26.02.2012 ob 09:41
    zzzz

    @simona,

    1. na zaklane bike in kamenjanje ljudi si pa vmes kar pozabila.

    2. seveda je zate nelogično, ker si anti-pluralistični fanatik, ki ne loči med tem, kaj je nekomu vrednota in tem, da dopušča, da ima nekdo drugačno vrednoto. to, da ne podpiram obrezovanja pomeni to, da če bi bila odločitev prepuščena meni, potem se tega ne bi počelo, ampak ker hkrati vem, da taka odločitev ni samo stvar mojih vrednot, pa dopuščam tudi drugačne poglede na to zadevo. seveda ti razumevanje tega tvoja enosmerna logika ne dopušča. za primer: sam ne podpiram niti pjančevanja, ampak to ne pomeni, da se bom zaradi tega šel nek referendum o prepovedi prodajanja alkoholnih pijač kot kak primc. to je pač stvar širšega konsenza, ne pa zgolj mojega stališča glede tega. a zdaj razumeš kaj bolje? obstajajo pa seveda tudi zadeve, kjer te pluralnosti ne dopuščam in to iz nekih razlogov, ki jih pa v tem primeru ne vidim.

    3. jaz se z vsem tem strinjam, to moraš kvečjemu razlagat tistim, ki se ne. se pa jaz sprašujem naslednje: če nekdo, ki je bil kot dojenček obrezan, enako obreže tudi svojega otroka, potem to prej pomeni, da glede svoje obrezanosti in načina nima nekih pomislekov, prej obratno, torej se zagotovo ne smatra kot žrtev. in nedvomno se bo znotraj te tradicije znašel tudi nekdo, ki bo na stvar gledal drugače, ampak saj tako je pri vseh stvareh. jaz zagotovo nočem nobenega silit v to početje, če pa kdo hoče to počet, se pa mi zadeva ne zdi tako zelo sporna, da bi se bilo potrebno v to vtikat.

    4. in ravno to bi morali početi tudi pri nas. ko enkrat pride stvar na sodišče, potem je treba o njej odločit in dvomov glede tega potem ne bo več.

    5. glede finske nisi prebrala do konca: “The case was appealed [25] and in October 2008 the Finnish Supreme Court ruled that the circumcision, ” carried out for religious and social reasons and in a medical manner, did not have the earmarks of a criminal offence. It pointed out in its ruling that the circumcision of Muslim boys is an established tradition and an integral part of the identity of Muslim men”.” skratka, na finskem to ni kaznivo dejanje, če se izvaja v skladu z zakonom, ki nalaga, da morajo ta poseg izvajati samo tisti, ki imajo za to licenco.

    8. pa ja nisi kar tako mimogrede pozabila, da se pogovarjamo o obrezovanju iz VERSKIH oz. KULTURNIH razlogov? tako da tu je očitno še kaj hujšega kot vpliv lune.

    9. seveda te ne briga, ker te briga samo tvoj prav in ker zadev ne znaš smiselno povezati med seboj. zadevo glede WHO sem uporabil zgolj kot dokaz, da je obrezan penis še vedno povsem funkcionalen, kar pomeni, da se tisti, ki obrezovanju nasprotujejo ne morejo sklicevati na to, da ni. torej, ostane samo debata o tem ali je dopustno dopuščati tako versko, kulturno prakso ali ne in če ja, kako jo urediti (recimo kdo naj obrezuje, kdo naj to plača itd.)

    in seveda pride lahko do hujše pohabljenosti, ampak to predvsem takrat, ko se to dela “po domače”, medtem ko v bolnici te zadeve tečejo brez večjih težav.

    10. toleranca ni le poza, ampak ima nekje tudi nek realen učinek. to, da nekdo nekomu odščipne košček ritnice spet ni primerljivo z obrezovanjem, ker se tam ne moreš sklicevati na neko tisočletno versko in kulturno tradicijo.

    11. zakonsko gledano je stvar v sloveniji jasna in pri tem se z varuhinjo strinjam, da če gledamo na zadevo striktno po zakonodaji, oziroma ustavi, potem bi moralo sodišče take primere kaznovati. zakaj se to ne izvaja, je pa drugo vprašanje.

    12. tvoj fanatizem izvira iz preprostega dejstva, da se ne zavedaš, da vrednota ni fizikalno dejstvo, ki je pač tako kot je in ne more biti drugačno, ampak je nekaj, o čemer se laho razpravlja.

  50. Horizont - 27.02.2012 ob 13:57

    @zzz

    Glej, ne mislim ad nausem polemizirati s teboj, ker sem mnenja, da sem bila v svojem tekstu že prvič jasna. Se bom samo odzvala na nekaj iztočnic, objavljenih na tvojem blogu, ki se mi zdijo neustrezno argumentirane.

    Skratka, pravica do svobodnega izpovedovanja vere ni sama po sebi nič manj pomembna kot katerakoli druga pravica iz nabora človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ampak sta ti pravici med seboj v osnovi enakopravni…

    Vidiš, tukaj imava midva osnovni oz. izviri greh medsebojnega nerazumevanja. Ti vsem pravicam podeljuješ enako težo, jaz pa ne. Zame je pravica telesne nedotakljivost nad kulturnimi/verskimi pravicami, kakor mi je tudi pravica nekoga, da živi svoje življenje tako kot želi (če pri tem ne škoduje drugim), nad pravico nekoga, da uveljavi svoja tradicionalna načela. Zato sem tudi izrazita nasprotnica gibanj tipa »Civilna iniciativa«, kjer se postavlja nekakšna kulturno-moralna načela na isto raven kot kvaliteto in vsebino življenja drugih ljudi. Na kaj takega pa jaz ne pristajam, še posebej takrat ne, ko je zadaj izrazito ideološka tendenca, ki za svoj prav uporablja celo kvazi ljubezen do nedolžne dece. Fuck off, hinavci!

    Skratka: pravic je mnogo, vendar jih zmoremo rangirati po pomembnosti (in usodnosti za posameznika) – na tej osnovi konec koncev temelji tudi celotna pravna ureditev v civiliziranih družbah. In na ta način sama tudi razumem Simono in se z njo povsem strinjam: če postavimo na tehtnico pravico otroka do telesne nedotakljivosti ter pravico staršev do uveljavljanja tradicije oz. vere na račun svojega potomca, potem daleko pretehta pravica otroka (ta otrok se bo pa lahko za obrezovanje odločil sam, ko dopolni primerno starost – nič torej ni dokončnega, nič ni odvzetega).Če pa se tebi zdi, da je vse skupaj samo stvar interpretacije in se ti teža obeh pravic zdi enakovredna oz. razumeš stališče tistih, ki tako mislijo, potem debatirati naprej nima smisla, ker imava osnovni vrednostni sistem popolnoma drugačen. Se zgodi. Samo boga prosim, da ne boš nikdar dejansko odločal o pravicah soljudi. Tega si pa res ne zaslužimo.

    Zgoraj sem utemeljila svoje osnovno izhodišče, tukaj pa samo še nekaj opomb na tvoje izvajanje.

    Najprej gre za to, da spada tovrstno obrezovanje v del verske in kulturne identitete posameznika, ki se še vedno prenaša iz roda v rod.

    Ja, iz roda v rod se prenaša marsikaj, dobre in slabe stvari. Zgoraj je Rado omenjal obrezovanje klitorisov, ki naj bi ga moški ukinili, ker tako radi vidijo, da ženske uživamo. Bi skoraj zaploskala od evforije, …..če bi bilo to res. Pa ni! Pohabljanje deklic v svrho vzdrževanja »moralne« tradicije je še zelo, zelo aktualna stvar v številnih državah in na tem mestu pozivam Rada in ves moški kolektiv, naj se za božjo voljo intenzivneje borijo za ženske užitke!

    Torej: dobre in slabe stvari se prenašajo iz roda v rod, zato izgovor, da je nekaj prastara tradicija sam po sebi nikakor ni opravičilo za katerokoli dejanje. Nasprotno: resno je treba pretehtati argumente za in proti v luči vsega, kar je človeštvo že spoznalo. Določene tradicije se bodo ohranile, ker so dejansko koristne, druge pa naj čim prej odpadejo kot knof pr’ gatah.

    Ja, ampak vedno znotraj pravnega okvirja. Kaj bi se ti recimo zgodilo, če bi se varuhu pritožila, da te sosed zlorablja? Verjetno bi dobila odgovor, da za te stvari ni pristojna in ti svetovala, da se po pomoč obrneš za ustrezen državni organ, recimo policijo ali sodišče, čeprav je očitno, da so ti bile kršene človekove pravice.

    Hmm, včasih kar ne vem, kaj bi ti napisala od takih nebulozah. No, pa pojdiva v malo šolo. Ombudsman ni prvi ali celo pravi naslov za pričetek reševanja stvari, ki so v pravu ustrezno urejene in izvajane. Je pa ta inštitut naslov za tiste, ki preko pravne države ne morejo rešiti svojih legitimnih zahtevkov. Se razumeva? Če bi me sosed spolno zlorabil, bi najprej šla na policijo in sodišče; v kolikor pa bi mi tam rekli, da naj zaprem usta, ker sem bila itak v mini kikli, bi se pa dejansko obrnila na varuhinjo – v kolikor bi mi ostalo še toliko moči. Zato sem tudi napisala, da močno upam, da ombudsmani dejansko prispevajo tudi k ustreznim dopolnilom pravnih okvirjev in pripadajoče prakse, ne pa samo piflarsko prebirajo, kaj so drugi že napisali v zakonih, ustavah ali celo konvencijah.

    Pa da ne bo spet pomote: jasno mi je, da se mora varuh držati okvirov zakonodaje, vendar pa naj bi na slednjo tudi vplival v smislu odpravljanja očitnih krivic. Zakonodaja je pač živa stvar, ne pa neka zbirka postulatov za sva vremena. Al kako?!

    Ali je zarodek nekaj manj ali ne kot že rojen otrok, je pač res lahko stvar debate, je pa zagotovo tudi zarodek živo bitje, ki bi, v kolikor se ženska ne bi odločila za splav, nekoč postal odrasla oseba, tako da tu ni razlike……..Tako da vsaj bodi dosledna.

    Tole je pa od vseh stvari res najtežja debata, priznam. In vendar je tudi na tem primeru bistveno lažje pritrditi pravici ženske, da odloči o plodu svojega telesa, kot pa pravici staršev, da uveljavijo svoja tradicionalna verska načela na račun otroka. Zakaj? Zato, ker v primeru, da se ženskam prepove pravica do splava, jim ta prepoved prinaša zelo konkretne posledice, ki jih še kako občutijo. In to ne samo v obliki ranjenega ponosa! Ženska mora svojega otroka donosit, rodit, potem pa tudi vzgojit. Ja, res je, vzgoji se lahko izogne in otroka da v posvojitev, vendar mora potem doživljenjsko prenašati bolj ali manj odkrito obsodbo svoje okolice, ki je seveda plasirana na najbolj grobe ali (pogosteje) zelo subtilne, pa nič manj boleče načine. Če primerjamo: nezmožnost izkoriščanja pravice, da obrežeš svojega otroka, ima za starše bistveno, bistveno manjše posledice. Seveda v kolikor ne zrelativiziramo vsega na skupni imenovalec in trdimo, da je praska na kolenu enaka odprtemu zlomu noge. Tega pa vsaj jaz ne počnem, ker SEM dosledna pri svojem presojanju.

  51. titud - 6.03.2012 ob 15:27

    Iz svoje osebne izkušnje tako z obrezovanjem kot s krstom lahko rečem samo, da sem jih doživljal kot nerazumljivo nasilje nad telesom in dušo. Imel sem to smolo, da se mi je oboje dogajalo tam nekje pri petih/šestih letih. Prvo iz medicinskih razlogov (kožica kao ni šla čez glavico, čeprav me to ni tedaj prav nič motilo), drugo pa iz ideoloških razlogov (komunistične reprepresije nad mojim očetom komunistom, ki mu ni dovoljevala krsta ob mojem rojstvu, kar nisem dotlej z ničemer občutil kot nekaj negativnega). Ne medinske ne ideološkega konteksta takrat preprsoto nisem zmogel razumet. Sposobnost razumevanja konteksta je namreč osnoven predpogoj, da do tovrstnega nenujnega medicinskega in iniciacijskega posega ne dojameš kot duševnega nasilja, ki te zaznamuje s travmo, ki jo vse življenje skušaš idividulano razreševat kot veš in znaš. Tako sem predvsem v adolescenci skušal s (pre)zgodnjo spolno aktivnostjo sam pred sabo in pred drugimi dokazovat (pravzaprav preverjat), da (če) mi ‘tam dol’ res nič ne manjka (če paše, kamor bi moralo pasat), hkrati pa s (pre)zgodnjo vnemo preiskovanja svetovnonazorskih postavk bivanja sebi in drugimi dokazovat (prazprav preverjat), da (če) je s tisto ‘ta zgornjo’ glavo res vse tako, kot bi moralo bit (če in kam ona pravzaprav paše). Skratka, vsaj po moji izkušnji ni vprašanje nenujni medicinski in iniciacijski poseg na otroku da ali ne, ampak nujnost predhodno razumevanje konteksta njegove (ne)nujnosti. Še posebej, če medicinski in iniciacijski poseg sovpadata, tako kot je to primer pri iniciaciji obrezovanja. Toliko obzirnosti so do svojega naraščaja pokazale še tako ‘primitivne’ tradiconalne skupnosti, pa ne zato, ker bi bili otroci abstraktno zaščiteni z nekimi univerzalnim človekovimi pravicimi, ampak preprosto zaradi tega, ker so premogle toliko modrosti/zavedanja, da si telesno in duševno zatravmiranega podmladka preprosto ne morejo privoščit.

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !