Simona Rebolj

« | | »

Sejem je pač sejem

1.12.2019

Kar je preveč, je pa res preveč. Seveda se strinjam s protestom feminističnega društva in ostalih posameznikov zaradi nastopa in posebej ovekovečene promocije plesnivega ideološkega marša Romana Vodeba na knjižnem sejmu. Ampak! Hkrati menim, da je povsem nesprejemljivo, da se javni diskurz o knjižnem sejmu omeji zgolj na politična in pravnoformalna preizpraševanja o mejah demokracije, svobode govora in podobnih dobronamernih političnih korektnostih. Od kdaj in zakaj ne diskutiramo več o nivoju in kakovosti knjižne ponudbe in s tem tudi o nivoju, prioritetah in smotru slovenskega knjižnega sejma?! Pa menda ni celo literarna, intelektualna in znanstvena scena padla na foro o demokraciji in domnevno posledični enakosti misli in umetnosti?! Ali smo v imenu umetnosti in intelektualne misli že tam, na dnu tiranije banalij, kapitala in povprečja?

Roman Vodeb zagotovo je seksist. Abotno. Namesto da bi Vodeba odpravili s kakšno humorno sarkastično opombo tipa “Ja, ja, vem, vem, Roman, tiste frajerke iz srednje šole te niso jebale pet posto in niso prijazno pomalicale vsakega tvojega dreka, kot je to verjetno počela mamica. To mora bit res šokantno. Zdaj pa preboli že enkrat!”, se gospod “narcistični” že vrsto let pojavlja po raznoraznih psevdomedijih, da se lahko zgražamo nad psevdopsihoanalitskimi izbruhi njegovih frustracij in aktivizem ob siceršnji vsesplošni medijski ignoranci končno dobi drobno priložnost za izpostavitev po medijih. In zdaj je dobil ekskluzivno priložnost, da pridiga na knjižnem sejmu. Vendar problem ni le v tem, da je Vodeb seksist. Vodeb ne bi imel kaj iskat v Cankarjevem domu kot posebej izpostavljen gost, tudi če bi razvijal protinacionalistično ali feministično teorijo. Čeprav bi bili levičarji zavoljo sprejemljivega motiva zadovoljni, nikakor ne bi smeli bit zadovoljni z izpeljavo. Ker Vodeb bi to zagotovo počel na enako deplasiran, ideološko blazen in posledično škodljiv način, v kolikor bi ga oboževalci upoštevali. Ne gre toliko za vprašanje, za kaj gre, ampak kako, zakaj in kam! Še enkrat vprašam?! Od kdaj ne diskutiramo več o kakovosti in nivoju knjižnih stvaritev (od literature pa do znanosti) in zakaj ne?! Od kdaj niso več pod vprašajem kakovost, programske prioritete ter mentalni in intelektualni nivo knjižnega sejma?! Ne, ne, ne me fintirat s 300 dogodki in 1000 gosti. Ne me namakat v solati! Kakšne so prioritete sprašujem in kaj se postavlja v ospredje?!

Povsem enak sramoten cirkus se je namreč zgodil že ob bombastični promociji in gostovanju Jordana Petersona na Slovenskem knjižnem sejmu. Njegov nastop se je zaradi visokega povpraševanja in brez dvoma tudi zaradi Petersonovega apetita po posebni obravnavi in prestižu iz Cankarjevega doma preselil na Gospodarsko razstavišče. A vidite? Ne gre le za problem, da Vodebu s strani stroke, razgledanega in razumnega dela prebivalstva ni priznana strokovnost. Jordanu Petersonu formalno je priznana kot neštetim raznoraznim formalno izobraženim ideološkim blaznežem, bleferjem in ne-umnežem, ki jih v robotiziranem in odtujenem sistemu, kakršnega živimo, poriva v ospredje pridnost, tekmovalnost in visoka ambicioznost. Volja nerazgledanega povprečja pač naredi svoje. Mračna plat demokracije je jasna. In predsednik upravnega odbora knjižnega sejma Zdravko Kafol je ob posebnih fanfarah ob gostovanju Petersona – še enega seksista, čigar problem ni le to, da je seksist – na kritike odgovarjal z enakimi poceni floskulami. “Nikomur ne moremo preprečevat vstopa na SKS.”, “Ne smemo omejevat svobode govora in cenzurirat drugačnosti mnenj.” In tako dalje. Površinsko, banalno in formalno. Ne vem, ali je Zdravko Kafol seksist in mi prav dol visi. Kako predstavlja področje knjige preko knjižnega sejma, pa očitno nikogar od predstavnikov sila resnih založb in predstavnikov literarne scene ne moti preveč, čeprav se odziva na horuk, s pamfleti in blablablajem … Človek bi pomislil, da ni govora o knjižnem sejmu, ampak o sejmu klobas in repe. Kaj bo naslednje leto na programu? Ekskluziven nastop Ize Login o duhovnem preporodu in bogastvu v Kosovelovi dvorani? Da se bomo imeli o čem pogovarjat? Da bodo mediji radi nakladali in da se bomo mi še rajši razburjali in bodo mediji še bolj nakladali? Se DSP, literati in univerze na primer strinjajo s takšno politiko in imidžem slovenskega knjižnega sejma? Nič ne slišim, nič ne vidim, razen tarnanja osamelih posameznikov.

Kaj torej počne predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma? V čem je poslanstvo knjižnega sejma? Ker daleč od tega, da bi bil Vodeb edinstven in edini problem. Če bo šlo tako naprej, bodo na knjižnem sejmu pač prednjačili prodajalci takšnega ali drugačnega šunda. Kdor več plača, več dobi. Večjo stojnico, večjo dvorano, več pozornosti itd. Vodebu so pač zakupili prostor in termin. Pika. Založbe s kakovostno literaturo se bodo vedno bolj drenjale v kleti, tiste najmočnejše in največje založbe z omembe vredno knjižno ponudbo pa bodo na robu propadanja prodajale knjige, ki bodo znižane kvečjemu za 10%, zaradi česar se bodo spet slabše prodajale od bolj propagiranega in cenejšega šunda in psevdofilozofiranja. Ups, saj to se vendar že dogaja! A bo kdo od institucionaliziranih in omreženih rekel, dovolj je?! Ali je pravzaprav vse okej, samo Vodeb je malo problematičen. Mah, koga farbate – po slovensko rečeno?!

  • Share/Bookmark
 

Avtor Simona Rebolj, zapisano 1.12.2019 ob 21:36 pod Aktualno, Literatura, Mediji, Slovenija. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Sejem je pač sejem”
Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !