Simona Rebolj

« | | »

Diskriminacija, žaljenje in poniževanje po uradni dolžnosti

5.04.2020

Dramatična zgodba o sankcioniranju osebe, ki so jo na vhodu trgovine Špar žalili na podlagi videza, bi lahko odzvenela zgolj kot zgodba, v kateri se je znašla precej konfliktna oseba, ki se zahtevam uradne osebe (varnostniku) pač ni uklonila na miren način, kot to počne podredljiva večina. Ne gre namreč le za to zgodbo, v kateri se je oseba pustila sprovocirat staremu triku nadlegovanja, ki traja toliko časa, dokler nadlegovani osebi ne popustijo živci, da začne preklinjat nadlegovalca, zaradi česar je lahko s strani policije temu primerno sankcionirana. Takšno provociranje je stara fora! Ne obstaja namreč le očitno fizično nadlegovanje ali žaljenje s psovkami, ampak obstaja tudi mnogo bolj učinkovito psihološko nadlegovanje in žaljenje brez izrečene psovke. To se, kot lahko prebiramo na družabnih omrežjih, dogaja gospem (in ne vem, če se enako pogosto dogaja gospodom) po številnih trgovinah. Nič ni bolj zabavnega od žaljenja gospa z izjavami, da po nekogaršnjem mnenju izgledajo 10 let starejše, kot v resnici so stare ali kot v resnici izgledajo, mar ne?! Luštno je konec koncev užalit tudi osebo, ki v resnici izgleda mlajša. Prava poslastica za razne frustrirane in psihično nasilne osebke, ki jim vlada podeli pravico po uradni dolžnosti, da svoje frustracije in komplekse izživljajo nad svojimi hipotetičnimi “materami” in “očeti”.

Nedopustno delovanje v imenu oblasti vzgaja narod v navadno drhal brez osnovnega bontona in hkrati skuša ljudstvo disciplinirat, da v imenu vladnih ukrepov prenašajo popolnoma nepotrebno poniževanje in nesramno obnašanje oseb, ki naj bi posedovale pravico do nesramnosti in poniževalnosti po uradni dolžnosti in celo preprečevale osebam vstop v trgovino na podlagi izgleda! Sramota! Razkroj osnovne kultiviranosti in bontona se začne pri malih stvareh. Kot je na primer vprašanje, ali je vljudno kakor koli javno ocenjevat ljudi na podlagi njihovega izgleda? Ne, Slovenija! To je najnižji skupni imenovalec osnovnega bontona in nikakor ni vljudno in ni spoštljivo! Tako se obnaša navadna drhal! Popolna nekultiviranost, odsotnost osnovnega bontona in kakršnega koli džentlemenstva ne more obveljat v imenu vladne odredbe, v kolikor se dojemamo kot kultivirana družba vsaj v osnovi!

Vsi poslanci, predsednik vlade, minister za notranje zadeve ipd. bi se morali nujno odzvat na vprašanje, ali odredba o časovni omejitvi nakupovanja upokojencev v imenu boljše zaščite njihovega zdravja dejansko vsebuje odlok, ki trgovce ali varnostnike pooblašča in jim daje pravico, da preverjajo, koliko je kdo star na podlagi povsem osebne presoje (ali žlehtnobe) o zunanjem videzu državljanov?! Na podlagi pričevanj sklepam, da te pravice varnostniki nimajo, ampak lahko na vhodu ljudem samo težijo. Če je oseba zelo podredljiva, pač po “lastni volji”, ki je izsiljena, pokaže osebno izkaznico, s katero dokaže žaljivemu nadlegovalcu po uradni dolžnosti, da ni toliko stara, kot je ocenila uradna oseba na vhodu, ki nakupovalca/ke ne spusti v trgovino?! Po katerem zakonu je sprejemljivo, da ljudje nimajo pravice do vstopa v trgovino na podlagi presoje o njihovem videzu?! To je popolna katastrofa in kršenje osnovnih človekovih pravic v državi, ki naj bi bila demokratična.

Sklicevanje na varovanje zdravja ranljive skupine državljanov je v takšnem primeru odvratna zloraba za uveljavljanje razpada osnovnih manir! Eno je odredba, po kateri imajo državljani iz ranljivih skupin možnost, da v določenem časovnem intervalu nakupujejo bolj varno, nekaj povsem drugega pa je, da se državljane getoizira, ponižuje in diskriminira na podlagi videza. Treba je namreč razumet, da tudi upokojenci nad 65 let lahko mirno nakupujejo tudi v času izven določenega intervala, če po mnenju vratarjev pač izgledajo dovolj mladi in ne vzbujajo sle po žlehtnobi! Takšne odredbe torej itak ni mogoče odrejat dosledno in tudi ni potrebe po tem. Gre za ponujeno možnost, ki jo oseba lahko izkoristi. Če se presodi, da državljani večinoma kršijo poziv in premladi vstopajo v trgovine ob času, ki naj bi bil rezerviran za starejše, ali obratno, pač odredba ne more delovat. Vendar se to nikakor ne dogaja! Ljudje večinoma spoštujejo navodila. Problem je le v tem, da si uradne osebe drznejo žalit in maltretirat določene državljane po svojevoljni izbiri, da jim ne bi bilo na delovnem mestu preveč dolgčas in da bi se počutili bolj pomembni in vplivni, kot se očitno v resnici počutijo.
Nezaslišano!

Dopuščanje, da uradne osebe ne spustijo državljanov v trgovino po svoji volji , je nedopustno! Dopuščanje, da se v imenu države ljudje počutijo poniževani in žaljeni po uradni dolžnosti, je moralni zločin in razpad osnovne norme najbolj osnovnega bontona. Predstavlja katastrofalno slab zgled in vzgojo državljanov v navadno drhal brez osnovnega bontona namesto kultivirane družbe, ki razume pomen vsaj osnovnih manir! Od vseh poslancev pričakujem resen razmislek in ukrepanje! Ne gre zgolj za neko nepomembno malenkost!

  • Share/Bookmark
 

Avtor Simona Rebolj, zapisano 5.04.2020 ob 16:03 pod Aktualno, Politika, Slovenija. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Diskriminacija, žaljenje in poniževanje po uradni dolžnosti”
Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !