Simona Rebolj

« | | »

Politika organiziranega kaosa in pokornosti državljanov

14.05.2020

Krizno obdobje zavoljo razglašene epidemije koronavirusa je v Sloveniji potisnilo na površje vse tisto, zaradi česar težko ignoriramo neprijetne občutke do države. Kot da živimo v ugrabljeni, skorumpirani in primitivni vukojebini, ki bo vsak čas podlegla diktaturi ali pa eksplodirala v državljansko vojno. Vzdušje v državi tik pred napovedanim valom ekonomske krize je izrazito konfliktno in z vidika državotvornosti porazno. Žal se ne dogaja nič nepredvidljivega.

V javnosti je izbruhnila nezanemarljiva afera zaradi prekupčevanja z medicinsko zaščitno opremo in ventilatorji, predsednik vlade pa državljanom ves teden ni namenil niti besede. Minimum politične kulture, ki pritiče demokraciji, v kateri se politiki zavedajo, da delujejo v imenu državljanov in ne gospodarijo državljanom, je očitno zdrsnil na nulo. Po več kot tednu dni je predsednik vlade zgolj preko Twitterja naposled jasno izrazil podporo ministru Zdravku Počivalšku. Državljani nismo presenečeni, saj je molk Janeza Janše na eni strani govoril sam zase, na drugi strani pa je strankarski medij, katerega direktor je kar sam minister za notranje zadeve, dnevno produciral zagovore poslovanja z medicinsko opremo in diskreditacije namestnika direktorja na Zavodu RS za blagovne rezerve Ivana Galeta. Novopečeni žvižgač je sredi trgovalskega kaosa spoznal, da po navodilih močnih in politično zaščitenih koordinatorjev na svoja pleča prevzema breme soodgovornosti za sumljive poslovne prakse. Kdo je v takšnih okoliščinah zaposlen zato, da po potrebi požre drek, ki ga mešajo raznorazni politično ali lobistično nastavljeni direktorji, šefi in vodje, je jasno. Stara fora, ki je v Sloveniji, kjer trgu dela vladajo veze, poznanstva in politikantstvo, pravzaprav že zgodovinsko folklora.

Marsikdo je že delal v instituciji ali podjetju, kjer je dirigiral popolnoma nekompetenten, nesposoben ali politično motiviran direktor, ki se na položaju moči pač ni znašel zaradi kompetenc, inteligence ali sposobnosti, ampak ravno obratno. Temu primerno je tudi kadrovanje podrejenih. Hvaležni diletanti na delovnih mestih, ki izrinjajo kakovostne kadre, bodo storili vse, kar je treba, da bi ugodili velikemu neprofesionalnemu vodji, brez katerega bi morda vegetirali v dolgi vrsti na Zavodu za zaposlovanje. Druga pomembna taktika politike organiziranega kaosa je podajanje nejasnih navodil, razpršena odgovornost na čim več skupin ali posameznih oseb in ustvarjanje pritiskov zaradi preobremenjenosti. Vodja najraje komunicira z zaposlenimi preko telefona. Pogosto je nedosegljiv, kadar se pojavljajo resni problemi. Kolikor je le mogoče, se bleferski šef izogiba pisni komunikaciji in podpisovanju odločitev, ki bi lahko pričale o malomarnem, neprofesionalnem ali skorumpiranem delovanju. Prozorni manipulatorji po potrebi brez sramu lažejo in za vse napake, ki se po logiki stvari vrstijo, kažejo s prstom na podrejene, jih frustrirajo, jim grozijo in opominjajo, zaradi koga so tam, kjer pač so. Sprejmi ali pusti! Zaposlena oseba z integriteto in profesionalno držo, ki se pomotoma znajde med uslužnimi diletanti, se mora v takšni situaciji soočit z najbolj smiselno odločitvijo, da se odpove zaposlitvi, sicer bo itak žrtev prehudega mobinga z vseh strani. Negativna selekcija in visoka stopnja na lestvici merjenja globalnega indeksa korupcije v državi je v Sloveniji mnogo bolj uničujoč virus od katerega koli mikroorganizma. V stopnji možne okuženosti ni posebne razlike med državnimi ali subvencioniranimi in sponzoriranimi zasebnimi podjetji. Ja, podjetja so subvencionirana, kar se zdi nekulturnemu delu državljanov normalno, ne zdi se jim pa normalno na primer subvencioniranje umetnosti in razvoja kulture naroda. Ivan Gale je imel to srečo v nesreči, da je zaradi predvidene razvpitosti negospodarnega poslovanja politikov tik ob koritu lahko ustvaril odmeven žvižgaški primer in si izboril močno vsesplošno podporo medijev in državljanov. Premnogi zaposleni v takšnem položaju ne morejo nič in le ostanejo brez službe. Tudi potuhnjeni sodelavci težavnemu in neprilagojenemu pritoževalcu obrnejo hrbet. Nikogar v Sloveniji ne brigajo težave nekooperativnih zoprnežev, ki bi pač radi dobro opravljali svoje delo, ker zmorejo. Kdor je brez osebnih vrlin, nima česa izgubit. Mnogo perspektivnih slovenskih državljanov se pač v bitki za preživetje demotivirano odpove svojim ambicijam in prilagodi primitivnim okoliščinam. Šljakajo in prejemajo plačo za pridnost, ki škoduje družbi. Vse simptome opisanega modela delovanja je v primeru nabave zaščitne medicinske opreme in ventilatorjev pokazala vlada s svojim organiziranim kaosom, izvajanjem pritiskov in banalnim nivojem izgovorov, ki jih je uprizarjal tudi Zdravko Počivalšek. Krizni menedžerji na slovenski način le v krizi sploh lahko obstajajo in funkcionirajo. Tudi če krize ni, itak kar naprej ustvarjajo kaos in slabo vidljivost sredi goste megle.

Ravno Zdravko Počivalšek je Janezu Janši omogočil sestavo koalicije z izdajstvom predvolilne zaveze volivcem stranke SMC. Inženir agronomije je začel svoj karierni pohod kot član poslovne skupine, ki je sanirala Kmetijski kombinat, zasedel direktorsko mesto Kmetijske zadruge Šmarja pri Jelšah, kasneje postal direktor družbe Mlekarne Celeia in še kasneje vodja zdravilišča Atomske toplice. Kako se je Počivalšku uspelo zavihtet na vrh Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo? Podrobnosti niso znane, vsekakor pa z izkoriščanjem kriznih okoliščin v času, ko je milo rečeno nesposoben predsednik vlade Miro Cerar trpel zaradi kadrovske krize. Tesni ekonomski svetovalec Cerarju je bil dr. Aleksandar Kešeljević, ki pa očitno sam apetita po vodenju ministrstva ni imel. Sprva je postal gospodarski minister Jožef Petrovič, ki se ga skoraj nihče več ne spomni. Zaradi sumov korupcije je odstopil že pod dveh tednih in spet je nastopila kriza. O, draga Kriza, kaj bi mi brez tebe?! Ministrstvo za gospodarstvo je kar nekaj časa ostalo prazno. Pojavil se je Zdravko Počivalšek in zablestel. Povsem logično, da se je na gospodarskem prestolu dolgo obdržal. Njegova mentaliteta in obnašanje sta tradicionalen model klenega slovenskega upa. »Taprau dec!« Zaradi vedno večje politične razklanosti in popolne odsotnosti avtoritete Mira Cerarja je stranka SMC spet tonila v globoko krizo. Vidni člani so zapuščali potapljajočo barko, Zdravko Počivalšek pa je dobesedno odpihnil Mira Cerarja in prevzel politično preobraženo stranko. Človek, ki obvlada modus operandi slovenske zgodbe o uspehu. Primeren je značajsko, operativno in umsko. Popoln slovenski podjetnik. Popoln slovenski politik. Popoln slovenski pojem uspeha. Profil, ki je povsem uglašen tudi z vizijo stranke SDS. Počivalšek je na Twitterju objavil promocijsko fotografijo sebe sredi prostranega travnika med ubogimi kravami. Nad fotografijo je Janševim … pardon … svojim volivcem sporočil, da je to njegov najljubši košček sveta, kjer se življenje vrti okrog pravih reči in se zdi visoka politika nepomembna. To je poezija Zdravka Počivalška, ki se je na ministrstvu za gospodarstvo proslavil z izjemnim dosežkom odprodaje rodovitne slovenske zemlje onesnaževalskemu avstrijskemu podjetju Magna z dodelitvijo zavidljive državne subvencije za zaposlitev slovenskih državljanov. Toliko o kmečki idili in pravih stvareh, ob kakršnih si nizkotna politika domišlja, da je visoka politika. Odnos do okolja, trajnostnega razvoja, kakovosti življenja in zdravja državljanov povsem sovpada s potezami aktualne vlade pod Janezom Janšo. V okviru zadnjega paketa koronavirusnih ukrepov je vlada namreč sprejela zakon, ki z ustrezno prirejenimi pogoji okoljskim nevladnim organizacijam onemogoča sodelovanje pri odločanju o izdaji gradbenih dovoljenj. Vsak dodaten komentar je odveč.

Tudi v odnosu do stroke se Janez Janša in Zdravko Počivalšek odlično ujemata in sta si hkrati močna konkurenca. Zadnja osupljiva poteza Janševega kadrovanja je zamenjava vodstva na Uradu za preprečevanje pranja denarja. Na direktorsko mesto je postavljena oseba brez zadostnih izkušenj in referenc za to področje. Oseba, ki se na novinarske pobude ni upala državljanom niti javno voščit »dober dan«. Saj ni treba. Kdo neki pa smo državljani. Zagotovo gre za najbolj primeren in kooperativen kader. Na drugi strani je imel Zdravko Počivalšek težave s strokovno komisijo pri presoji o kakovosti nabavljenih ventilatorjev. Od trinajstih predlaganih modelov s strani strokovne komisije, ki jo je v oddaji Tarča zastopal dr. Rihard Knafelj z dolgoletnimi izkušnjami dela na intenzivni negi, je vlada izbrala najslabšo ocenjeno in preplačano možnost podjetja Geneplanet. Zdravko Počivalšek ni počel nič takšnega, kar ni pogosta in ustaljena praksa kapitalističnih parazitov. Ker presoja stroke ni ustrezala interesom vsemogočnega, je pač pozival h kooperativnemu mnenju druge strokovnjake. Ni vrag, da se ne bo našel »strokovnjak«, ki bo pripravljen »strokovno« prodat dušo. Pogojno pozitivno mnenje o uporabnosti ventilatorjev je podal le zaposlen zdravnik v Celjski bolnišnici, kjer na položaju direktorice kraljuje Margareta Guček Zakošek, ki je tesno povezana z Zdravkom Počivalškom, saj je članica stranke SMC in nekdanja državna sekretarka na MGRT pod Zdravkom Počivalškom. Razgalilo se nam je tisto, kar že vemo. Sistemsko varovan problem ugrabljene in spolitizirane stroke. Še en biser iz bogate zakladnice negativne selekcije. Dr. Rihard Knafelj je zavoljo strokovno utemeljene presoje in osebne integritete zdaj preko spletnih medijev tarča serijskega blatenja in groženj s strani vladnih navijačev. Sramota! Ker spletni vojščaki niso napraskali nič posebej realno sramotnega o dr. Rihardu Knaflju, so se banalno in neumno obesili na eno njegovo sarkastično spletno objavo, s katero je kot znanstvenik, ki mora bit zavezan stvarnosti, pravzaprav le opozarjal na neučinkovitost slepe vere zavoljo religioznosti, kadar je zdravje ali celo preživetje resnično ogroženo. Nivo obračunavanja, ki je na ravni petletnega nevzgojenega otroka, je stalnica političnih vojn na družbenih omrežjih.

Vlada pa je nivo politične kulture, odnosa do demokracije in državljanov dokončno razgalila s posegom v ključno ustavno pravico državljanov. S kooperativnimi koalicijskimi strankami je Državni zbor izglasoval nedopustnost referendumov na tri protikoronske ukrepe, pri čemer paket ukrepov vsebuje zakone, ki nimajo neposredne zveze z zaščito državljanov pred epidemijo koronavirusa. Še dobro, da smo v krizi. Kriza je pot do cilja. Državljani pa se moramo odločit, v kakšni državi bi radi živeli. V demokratični, socialni in enakopravnim možnostim zavezani državi, ki se kulturno in gospodarsko razvija, ali v ugrabljeni državi, ki se utaplja v moralni, socialni, kulturni in kapitalistični krizi, da bi preko trupel prosperirali tisti, ki se v krizi pač najbolje znajdejo.

Objavljeno v spletnem mediju Portal Plus, dne: 2. 5. 2020

  • Share/Bookmark
 

Avtor Simona Rebolj, zapisano 14.05.2020 ob 16:44 pod Aktualno, Politika, Slovenija. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Politika organiziranega kaosa in pokornosti državljanov”
Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !