Simona Rebolj

« | | »

Usmrtitev fašizma kot moralna dilema

28.05.2020

Določeno dogajanje na protestnih shodih, javne izjave predsednika vlade in prispevki v strankarskem mediju Nova24TV zelo jasno kažejo na težnjo po vsiljevanju ideološke preobrazbe v odnosu do fašizma (in janšizma)! Pravočasno zaznavanje tega procesa je izjemnega pomena za družbo. Ker sem na podlagi določenih objav na Facebooku z lahkoto ugotovila, da so prenekateri državljani ugriznili v vabo in pozivali protestnike, naj prenehajo “minirat” proteste z napisi “Smrt janšizmu!” ali pozivanju k smrti česar koli, čeprav so prepričani v svoje antifašistično stališče, je bilo tudi z lahkoto mogoče ugotovit, da premnogi državljani navkljub dobrim namenom absolutno ne razumejo, kako se fašistična stališča v družbi razraščajo in legitimirajo, ker pač ne razumejo skrivnosti uspeha te ideologije. Zato vsem bralcem polagam na srce in predvsem na možgane, da prisluhnejo intervjuju z dr. Ireno Šumi, ki v kratkih 30 minutah dobro pojasni osnove večnih vzponov fašizma, kaj fašizem sploh je, zakaj antifašizem kot zgolj nasprotno stališče nečemu poljubno drugemu sploh ni sprejemljiva pozicija in kako se fašizem brati s kapitalizmom in patriarhalizmom. Intervju bi moral bit sicer daljši, da bi bilo povedano kaj več o patriarhalizmu, o čemer večina nima pojma o pojmu, pa zato slabše razume tudi druge -izme. Takšen intervju bi morali danes spremljat tudi na televizijskem sporedu in v drugih etabliranih medijih, saj smo sredi pomembnega dogajanja, ki se navezuje ravno na razumevanje teh pojmov tudi v praksi in ne le v meglenih teoretičnih nastavkih.

Preden se lotim pomembnega dogajanja na aktualnih protestnih shodih, bi rada še opozorila, naj se nikar ne podcenjuje težnje k rehabilitaciji, sprejemanju in utrjevanju elementov fašizma v splošni mentaliteti slovenskih državljanov. Dogaja se! Zelo neposredno! Povsem logično se izkaže, zakaj Janša ne razume janšizma kot problematične ideologije, če pa strankarski medij objavlja prispevke, v katerih je povsem jasno tudi izraženo, da ne obstaja razumevanje, zakaj fašizmi ne bi smeli bit povsem javno sprejemljiv del medijskega programa v imenu svobode izražanja. Fašistoidne rasistične, ksenofobne ali šovinistične izjave in aktivizmi so dojemani kot zgolj drugačna mnenja in ta drugačna mnenja so brutalno kritizirana in cenzurirana. V podkrepitev svoji tezi o sovražnem in diktatorskem odnosu do fašizmov avtor prispevka, ki ga lahko preberete preko spodaj objavljene povezave, navede dva tipična primera, ki poosebljata širjenje raznih fašističnih idej. Avtor se zgraža nad domnevno neenakovrednim javnim sprejemanjem različnih mnenj pač. V čem je bistvo problema?

Opozorila bi na “filozofski” pojav, ki se naslanja na teorijo, da smo vsi zgolj žrtve takšne ali drugačne ideologije ali dogme. Da ne obstaja arbiter, razen boga, ki bi lahko določal, katera ideologija je prava in katera napačna. Zgolj dogajamo se pač in poosebljamo različna prepričanja in mnenja. Na takšen način je povsem relativiziran tudi pojem morale. Kot da gre pri morali za fleksibilno prepričanje, ki se veže na določeno prevladujočo ideologijo v skupnosti. Da je morala fleksibilen pojem, pravzaprav verjetno še vedno meni večina ljudi, ker so bili na takšen način pač podučevani. V zgodovini so se tudi izrazito nemoralna delovanja promovirala kot moralna. Morala je skozi čas brez dvoma najbolj intenzivno podvržena zlorabam, zato so ljudje postali negativno nastrojeni do t. i. moraliziranja. Gre za poenostavljeno teorijo, ki po navadi pronica s strani konservativnih premišljevalcev sveta in družbe in skuša prepričat v relativnost dobrega in zla takšne ali drugačne ideologije, katerih enakovredne žrtve smo bojda vsi Zemljani. Relativizacija pojmov je sicer najbolj star, prozoren in enostaven prijem za opravičevanje česar koli po potrebi. V tej ideji o absolutni dogmatskosti slehernika ni ne duha ne sluha o prepoznavanju temelja funkcije morale in etike skozi zgodovino razvoja različnih skupnosti, ki se ustvarja sproti in je v konstantem gibanju spoznanj in prilagajanj glede na kontekste in okoliščine. In na čem naj bi temeljilo vodilo prepoznavanja? Preprosto, a v praksi najbolj zapleteno od vse razpoložljive zmožnosti človeškega uma. Gre za absolutno pristajanje na širjenje polja svobode skupin in posameznika do točke, ki neposredno ne omejuje svobode drugega. Gre za širjenje polja izbire in medsebojnega dogovora o miru. Zato kakršno koli podrejanje, neenakovredno odrejanje pravic ali zasužnjevanje pač ne more predstavljat moralnega delovanja. Ali ni tudi ta ideja le ena izmed možnih ideologij? Ne, ni! To ni ideologija! To je dejstvo, ki temelji na spoznanju, kako deluje takšna ali drugačna organizacija odnosov v smer vzpostavljanja miru, preprečevanja izvajanja nasilja in posledičnih uporov – torej sleherne vojne (mišljeno v širšem kontekstu), kar edino omogoča razvoj človeške družbe v smer večje kakovosti sobivanja vseh udeleženih. Gre za zoperstavljanje najbolj primarnemu in primitivnemu naravnemu zakonu plena in plenilca, ki človeka potiska na raven živali in temu primerne kakovosti sobivanja. Pri tem spoznanju ne gre za nikakršen ideološki konstrukt organizacije skupnosti, ampak prej za matematično formulo ustroja delovanja vzroka in posledice v medsebojnih odnosih. Če “formula” ni prepoznana in je celo zavračana zaradi pristajanja na prvinski zakon narave, ki je sam po sebi fašistoiden, se producirajo mentalitetna čudesa, ki vejejo tudi iz spodnjega prispevka, v katerem je slepota možno zaznavna izključno v primeru moralne slepote.

https://nova24tv.si/kolumna/zivljenje-z-medijsko-slepoto/

Aktivizem legitimiranja fašizmov se odvija seveda tudi ob poskusih nadzora nad skupno percepcijo aktualnih demonstrantov. Po izjemno ganljivem ovekovečenem prizoru policista, ki se je v spravni pozi fotografiral z enim izmed protestnikov na protivladnem shodu, so se začeli dogajat precej manj ganljivi prizori ravnanja policistov, ki razumejo svoje poslanstvo delovanja pač po navodilih oblasti. Če je bil policist, ki je izrazil spravno gesto s protestniki, podvržen procesu preizpraševanja in tudi javne diskreditacije njegove profesionalnosti, zaradi česar so mu morali stopit v bran določeni sodelavci in sindikat, pa določena skrajno neprimerna ravnanja policistov do protestnikov niso problematizirana z vidika profesionalnosti! Kaj se dogaja? Na prejšnjih in zadnjem shodu protestnikov je policija popisovala in podajala kazenske ovadbe zaradi transparentov, ki so izražali parole z vsebino “Smrt fašizmu” ali “Smrt janšizmu”! Na zadnjem shodu so iz istega razloga spet popisali vsaj dve osebi, od katerih je pri eni osebi s transparentom prišlo do t. i. incidenta, kar pomeni, da je prišlo do prepira med protestnikom in policaji, zaradi česar so protestnika vklenili. Transparenta sta vsebovala običajno parolo “Smrt fašizmu, svoboda narodu!” in v drugem primeru sporočilo: “Janšizem je fašizem – Smrt fašizmu in janšizmu!” Nobeno sodišče, ki deluje v okviru demokracije, pravne države in razumevanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ne bi smelo kazensko obravnavat, kaj šele obsodit, javnega izražanja nasprotovanja fašizmu, pa tudi janšizmu ne. In to se zaenkrat tudi ni zgodilo, saj je sodišče že zavrglo eno od kazenskih ovadb zaradi napisa:”Smrt janšizmu, svoboda narodu!” In čeprav je bila informacija o tem javna že pred zadnjim protestnim shodom (datum članka v spodnji povezavi priča o tem), je policija na zadnjem shodu še vedno popisovala in ovajala protestnike z enakimi transparenti. Policija je to počela kvečjemu po navodilu Janše v medijih, kar je nedopustno.

https://www.rtvslo.si/…/zaradi-grozenj-na-shodih-in…/524476…

Kaj je Janez Janša s pomočjo svojih privrženih medijev izvajal? Preprosto. Vsilil je idejo, da izražanje želje po smrti določene ideologije pomeni enako kot grožnja s smrtjo določeni osebi ali osebam. Trdil je, da parola “Smrt janšizmu!” pomeni enako kot grožnja s smrtjo njemu osebno, kar naj bi bilo po logiki stvari kaznivo. Izjava je seveda absurdna, ampak ima zelo pomemben namen, ki se ga ne sme spregledat kot irelevantnega, o čemer pričajo tudi dejanja s strani organov pregona! Če bi Janez Janša resnično dojemal hipotetično smrt janšizma kot lasten umor, ker on kot osebnost in značaj brez janšizma ne more preživet, gre seveda za njegov osebni problem psihološke in mentalitetne narave. Prav gotovo pa hipotetičen problem Janše, če mu brez janšizma ni do življenja, ni problem državljanov v odnosu do janšizma. Prenekateri državljani in celo vase prepričani levičarji, kot sem opazila na facebooku, so na žalost ugriznili v vabo in začeli pozivat, naj se demonstranti odpovedo parolam, ki vsebujejo izraz “smrt”, ker naj bi takšne parole minirale verodostojnost protestov, saj se Janša pač posledično na vse grlo pritožuje in prikazuje kot žrtev. Sprejemanju takšne logike nasprotujem ravno zato, ker je Janša skušal s svojo medijsko predstavo ubit dve muhi na en mah.

Če namreč sprejmemo, da ni dopustno izjavljanje “Smrt janšizmu!”, moramo po tej analogiji pokopat tudi zgodovinsko sprejemljivo parolo “Smrt fašizmu, svobodo narodu!”. Ta parola postane kar naenkrat v naši državi prepovedana. A se zavedate, kaj to pomeni?! To pomeni simbolno rehabilitacijo fašizma kot povsem legitimne in drugim ideologijam ali prepričanjem enakovredne ideologije. To pomeni, da bi se kar naenkrat prebudili v državi, v kateri ne smemo javno izražat želje po popolnem izkoreninjenju fašizma kot absolutno nedopustne ideologije. To pomeni, da bi se lepega dne prebudili v državi, v kateri ponovno oziroma še vedno ne bi bilo razjasnjeno in obče sprejeto spoznanje, zakaj neki bi bil fašizem in vsaka možna metamorfoza ideologij z enakimi lastnostmi, kot jih ima fašizem, absolutno nesprejemljiv in prepoznan kot moralno zavržna ideologija zla, nasilja in sovražnosti! Ker se dogaja v javnosti proces, ki gre točno v to smer, je toliko bolj pomembno, da protestniki vztrajajo s tovrstnimi transparenti in ne dovolijo uveljavljanja legitimnosti fašizma ali kakršnih koli ideologij, ki se krepijo na prepoznavnih elementih fašizma. Proces gre namreč takole: Najprej se neformalno v družbi preoblikuje splošna mentaliteta, na naslednji stopnji pa lahko preoblikovani mentaliteti sledi tudi praksa organov pregona in na koncu še sodna praksa!

Kaj se trenutno dogaja? V naši državi lahko celo neke nevarne oborožene paravojaške enote vdrejo na policijsko postajo, policaji pa z njimi klepetajo. Medtem politiki tudi klepetajo. Klepetajo o domnevni problematiki obstoja in širjenja varde, ker bojda po naši zakonodaji ni mogoče njihovega obstoja in delovanja učinkovito preprečevat. Za koalicijo delovanje paravojaških enot niti problematično ni, saj imamo na vrhu ministrstva za obrambo osebo, ki je celo predlagala, da bi se pripadnike paravojaških enot vključevalo v uradno vojsko. Redna vojaška služba je nagrada za paravojaške člane, ki bi bili primerni za vključitev v vojsko. Obstaja prepričanje, da je član paravojaške formacije lahko primeren član slovenske vojske. Militantno barbarska mentaliteta in posledična odsotnost volje do ukrepanja je pripeljala tako daleč, da neke oborožene osebe v vojaških oblačilih tekajo po gozdovih in si domišljajo, da lahko sprehajalce po gozdu napadejo, jim namerijo puško v glavo in jih spravijo na kolena. Vendar mi več ne vemo, kdo so ti oboroženi silaki – ali so del uradne vojske ali paravojaški norci. Preiskava traja največ en dan z zaključkom preiskave, da ne vemo, kdo je v polni vojaški opremi napadel sprehajalca po gozdu, ker uradna vojska na tistem področju in tistega dne ni delovala po službeni dolžnosti. Takšen je provladni odnos do militantnih oboroženih norcev.

Ko se pred ministrstvom za okolje pojavi manjše število mirnih protestnikov pod okoljevarstveno aktivistično organizacijo Balkan River Defence, pa borcev za naše skupno dobro nihče ne povabi k sodelovanju z ministrstvom za okolje. Nihče jih ne povabi, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pomagali k soustvarjanju učinkovite okoljevarstvene zakonodaje ter kakovostnega sobivanja in razvoja države namesto razprodaje naravnega okolja onesnaževalskim dobičkarjem. Ne! Namesto povabila k sodelovanju prihrumi policija, ki sicer klepetka in se pogaja s paravojaškimi norci, in protestnike nasilno odstrani in oglobi! Policija marljivo preganja tudi protestnike z napisi “Smrt fašizmu (ali janšizmu), svoboda narodu!”, čeprav je sodišče vsaj zaenkrat z zavrnitvijo tovrstne prijave v imenu kaznivega dejanja že izrazilo nasprotno stališče. Očitno postajamo paramilitantna psevdodržava.

Ob tem moram izrazit določeno paradoksalno simpatijo do varde, še posebej ob akciji vdora na policijsko postajo. Priskrbeli so nam namreč kronski dokaz, kako pač “razmišlja” in deluje naša država.

Zelo žalostno, da moramo spet vzklikat: “Smrt fašizmu, svoboda narodu!” Ampak očitno moramo.

  • Share/Bookmark
 

Avtor Simona Rebolj, zapisano 28.05.2020 ob 02:21 pod Aktualno, Politika, Slovenija. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Usmrtitev fašizma kot moralna dilema”
Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !